Jedro

Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo (1. odstavek 49. člena SPZ). Zgolj s sklenitvijo pravnega posla torej kupec na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice. Tudi ne zadošča, da je kupec vložil zemljiškoknjižni predlog za pridobitve lastninske pravice. Res bo, če bo njegovemu predlogu ugodeno, vpis pravice učinkoval od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1), vendarle pa še ni vpisan kot lastnik, ker o vpisu še ni odločeno. Če bo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis zavrnilo, bi tožnik z začasno odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve te nepremičnine lahko dosegel namen zavarovanja. Pripomniti je še treba, da tudi če bi pravdno sodišče (glede na sedanje stanje v zemljiški knjigi) izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve in bi bilo treba to zaznamovati v zemljiški knjigi (2. točka 1. odstavka

273. člena ZIZ in 1. odstavek 98. člena ZZK-1), bi bila odločitev o takem vpisu odvisna od stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem se odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Na drugi strani pa je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za dovolitev določnih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba (1. odstavek

99. člena ZZK-1), torej zgolj izdana začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za začasno odredbo o prepovedi vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini po pogodbi z dne 17.10.2005 in zastavne pravice po notarskem zapisu z dne 28.12.2005 pa je pravilna. Že je bilo navedeno, da sama začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so že začeti in v katerih bi se opravili vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Z omenjenim delom predloga za začasno odredbo pa tožeča stranka celo zahteva, da (pravdno) sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe naloži drugemu (zemljiškoknjižnemu) sodišču, kako naj v določenem postopku (ne) odloči. To pa seveda ni dopustno, saj mora sodišče v drugem (zemljiškoknjižnem) postopku odločiti v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, s katerim je zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve parcel št. 617/1 in 969/1 k.o. S. in vknjižba te prepovedi v zemljiški knjigi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča v nerazveljavljenem delu, torej glede zavrnitve predloga za začasno odredbo za prepoved odtujitve in obremenitve parcele št. 578/1 k.o. S., prepoved vknjižbe lastninske pravice na parceli št. 617/1 k.o. St. na podlagi prodajne pogodbe z dne 17.10.2005 v korist S.N. d.o.o. Ljubljana in prepoved vknjižbe zastavne pravice za terjatev N. d.d. Ljubljana pri parceli št. 617/1 k.o. S. na podlagi notarskega zapisa SV 267/05 z dne

28.12.2005. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se tožencu prepovedala odtujitev in obremenitve parcel št. 617/1, 578/1 in 969/1 k.o. S. in se ta prepoved vknjižila v zemljiški knjigi. Nadalje pa naj bi se s to začasno odredbo prepovedala vknjižba lastninske pravice na parceli št. 617/1 k.o. S. na podlagi prodajne pogodbe z dne 17.10.2005 v korist S.N. d.o.o. Ljubljana in vknjižba zastavne pravice za terjatev N. d.d. Ljubljana v znesku 640.000.000,00 SIT in 2.600.000,00 EUR skupaj z obrestmi pri parceli št. 617/1 k.o. S. na podlagi notarskega zapisa SV 267/05 z dne 28.12.2005. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je primarni toženi zahtevek na izročitev v last, posest in uživanje parcele št. 578/1 k.o. S., prvi podredni zahtevek je za izročitev parcele št. 969/1 k.o. S., drugi podredni zahtevek pa za izročitev parcele št. 617/1 k.o. S.. Sodišče sme po 273. členu ZIZ v zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja in so v 1. odstavku tega določila naštete primeroma. Toženec je že sklenil kupno pogodbo, s katero je prodal parcelo št. 617/1 k.o. S.. Kupna pogodba še ni realizirana.

Toženec je še vedno vknjižen kot lastnik. Kupec bo pridobil lastninsko pravico šele z vknjižbo. Predlagana začasna odredba je dopustna. Če bi bila vknjižba dovoljena, je izvršba onemogočena. Isto velja za prepoved zastavne pravice na parceli št. 617/1 k.o. S..

Začasna odredba je pravilno naperjena zoper toženca, saj je toženec še vedno vknjižen kot lastnik te parcele. Popolnoma je izkazana nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve do parcele št. 617/1 k.o. S. onemogočena. Isto velja za utemeljenost začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve parcele št. 969/1 k.o. S.. Tožnik je predložil dokument, s katerim je toženec dovolil vknjižbo hipoteke na parcelo št. 578/1 k.o. S. in dokument, ki izkazuje prodajo parcele št. 617/1 k.o. S.. To dokazuje tudi nevarnost, da toženec proda tudi parcelo št. 969/1 k.o. S.. Tožeča stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožba je delno utemeljena. Tožeča stranka je v tej pravdni zadevi res kot primarni zahtevek uveljavljala od toženca, da ji izroči v last in posest parcelo št. 578/1 k.o. S., podrejeno pa, da ji izroči parcelo št. 969/1 k.o. S..

Vendar pa pri predlogu za izdajo začasne odredbe spregleda, da je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno odločeno s sodbo sodišča prve stopnje z dne 12.1.2004. Zato ne more utemeljeno zahtevati prepovedi odtujitve in obremenitve te parcele kot zavarovanje svoje nedenarne terjatve na izročitev druge parcele. V tem delu je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba, ki izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti, pa v tem delu neutemeljena. V postopku po delni razveljavitvi omenjene sodbe sodišča prve stopnje tožeča stranka vztraja na izročitvi parcele 969/1 k.o. S., podrejeno pa zahteva izročitev parcele št. 617/1 k.o. S.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka izkazala za verjetno, da terjatev zoper toženo stranko obstoji. S tem se strinja tudi pritožbeno sodišče, saj iz dosedanjega postopka to nedvomno izhaja (zlasti iz obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje z dne 12.1.2004 in tudi sklepa višjega sodišča z dne 7.7.2004). Nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena kot drugi pogoj, potreben za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (1. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ), je tožeča stranka izkazovala s prodajno pogodbo za parcelo št. 617/1 k.o. S., zemljiškoknjižnim predlogom za vpis lastninske pravice kupca po tej pogodbi, notarskim zapisom in zemljiškoknjižnim predlogom za vpis zastavne pravice na tej nepremičnini ter zemljiškoknjižnim predlogom SIB za vpis prepovedi obremenitve in odsvojitve parcele št. 578/1 k.o. S. (listine v spisu, označene z A 42 do A 46). Z vsem navedenim je tožeča stranka dokazovala, da tožena stranka svoje nepremičnine odtujuje in obremenjuje tako, da bo uveljavitev njene terjatve za izročitev določene nepremičnine v last onemogočena. Sodišče prve stopnje je predlog za začasno odredbo v delu, ki se nanaša na preostali dve nepremičnini - parceli št. 969/1 in 617/ 1 k.o. S. - zavrnilo, ker je zaključilo, da glede prve tožnik ni izkazal, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo terjatev glede te parcele onemogočena ali precej otežena, glede druge pa, da toženec ni več lastnik te nepremičnine in že zato izdaja začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve zoper njega ni mogoča. V tem delu pa je treba pritrditi pritožbi tožnika, da je takšna odločitev napačna.

Pravilno opozarja pritožba, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo (1. odstavek 49. člena Stvarnopravnega zakonika). Zgolj s sklenitvijo pravnega posla torej kupec na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice. Tudi ne zadošča, da je kupec vložil zemljiškoknjižni predlog za pridobitev lastninske pravice. Res bo, če bo njegovemu predlogu ugodeno, vpis pravice učinkoval od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1), vendar pa še ni vpisan kot lastnik, ker o vpisu še ni odločeno. Če bo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis zavrnilo, bi tožnik s predlagano začasno odredbo lahko dosegel namen zavarovanja. Pripomniti je še treba, da tudi če bi pravdno sodišče (glede na sedanje stanje v zemljiški knjigi) izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve in bi bilo treba to zaznamovati v zemljiški knjigi (2. točka 1. odstavka 273. člena ZIZ in 1. odstavek

98. člena ZZK-1), bi bila odločitev o takem vpisu odvisna od stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem se odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Na drugi strani pa je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za dovolitev določnih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba (1. odstavek 99. člena ZZK-1), torej zgolj izdana začasna odredba glede na že omenjeno pravilo o začetku učinkovanja vpisov (od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti - 5. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na prepoved obremenitve in odtujitve parcele št. 617/1 k.o. S.. Preostali del odločitve sodišča prve stopnje, ki se tiče te parcele (prepovedi vknjižbe lastninske pravice na tej parceli po pogodbi z dne 17.10.2005 in zastavne pravice po notarskem zapisu z dne 28.12.2005), pa je pravilen. Že je bilo navedeno, da sama začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so že začeti in v katerih bi se opravili vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Z omenjenim delom predloga za začasno odredbo pa tožeča stranka celo zahteva, da (pravdno) sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe naloži drugemu (zemljiškoknjižnemu) sodišču, kako naj v določenem postopku (ne) odloči. To pa seveda ni dopustno, saj mora sodišče v drugem (zemljiškoknjižnem) postopku odločiti v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek. Četudi 1. odstavek 273. člena ZIZ res le primeroma našteva odredbe, s katerimi je mogoče doseči namen zavarovanja, pa takšna začasna odredba, kot jo v tem delu predlaga tožeča stranka, ni dopustna. Kot že rečeno, je sodišče prve stopnje predlog za začasno odredbo v tistem delu, ki se tiče parcele št. 969/1 k.o. S. zavrnilo zato, ker naj bi tožeča stranka ne izkazala nevarnosti, da bo kasneje uveljavitev njene terjatve onemogočena. Očitno je tako štelo zato, ker tožeča stranka konkretnega razpolaganja tožene stranka ravno s to parcelo ni izkazovala. Vendar pa je takšno gledanje preozko. Tožeča stranka je izkazovala, da tožena stranka razpolaga s svojimi nepremičninami (konkretno s parcelama št. 578/1 in 617/1 k.o. S.) tako, da jih odtujuje in obremenjuje, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo razpolagala tudi s parcelo št. 969/1 k.o. S.. Sodišče prve stopnje bi torej moralo obravnavati ravnanje tožene stranke celovito in presoditi, ali to kaže na nevarnost, da bo toženec s svojim ravnanjem onemogočil ali precej otežil terjatev, ki se tiče te nepremičnine.

Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je pritožba zoper izpodbijani sklep utemeljena v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve parcel št. 969/1 in 617/1 k.o. S. in zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe načelo kontradiktornosti uresničuje šele v postopku z ugovorom, ni pogojev za spremembo izpodbijanega sklepa na pritožbeni stopnji. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v prikazanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, torej v odločitvi o zavrnitvi predloga za začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve parcele št. 578/1 k.o. S. in vpisom te prepovedi v zemljiško knjigo, prepovedjo vpisa lastninske pravice na parceli št. 617/1 k.o. S. po prodajni pogodbi z dne

17.10.2005 v korist S.N. d.o.o Ljubljana in prepovedjo vpisa zastavne pravice na tej nepremičnini za terjatev N. d.d. Ljubljana na podlagi notarskega zapisa SV 267/05 z dne 28.12.2005. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. in 4. odstavka 165. člena ZPP.