Jedro

Kot izhaja iz določb ZBPP, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP (tudi tako, da še ne dodeli zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, dokler niso izpolnjeni procesni pogoji za tak postopek oziroma za vlaganje pravnih sredstev na drugi stopnji). Vendar pa mora uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp ... z dne 12. 10. 2021 se odpravi v II. točki izreka in se v tem delu zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z odločbo št. Bpp ... z dne 12. 10. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je toženka pod I. točko izreka odločila, da se ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), vloženi dne 24. 9. 2021, ter se tožniku dodeli redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji, ki se vodi zoper njega kot obdolženca pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod št. ..., in sicer od 25. 9. 2021 do vročitve sodbe prve stopnje. Pod II. točko izreka izpodbijane odločbe je bilo odločeno, da se prošnja v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenskem postopku št. ..., zavrne. Iz III. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se za izvajanje odobrene BPP določi odvetnik A.A.; iz IV. točke izreka pa, da mora ta po opravljeni storitvi pravne pomoči toženki vrniti napotnico.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik 24. 9. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da BPP potrebuje za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji v zgoraj navedenem kazenskem postopku, ter predlagal izvajalca BPP. Toženka ob sklicevanju na relevantne določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) obrazlaga, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj in da je glede na naravo predmetne kazenske zadeve izpolnjen tudi objektivni kriterij za dodelitev BPP. Nato navaja, da lahko po določbah 1. in 2. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP toženka določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, kot predlaga prosilec, če oceni, da bo tudi tako dosežen pričakovani rezultat. Tožnik je v prošnji uveljavljal dodelitev BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred sodiščem na drugi stopnji. Po mnenju toženke je v tem delu prošnja preuranjena, saj postopek na prvi stopnji še ni zaključen in še niso izpolnjeni pogoji za postopek na drugi stopnji. Če se bo postopek nadaljeval na drugi stopnji, bo imel tožnik, ob izpolnjevanju materialnega in objektivnega kriterija, možnost znova zaprositi za BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku na drugi stopnji. Toženka navaja še, da po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje (od 25. 9. 2021 dalje), ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Pojasnjuje, kako je določila odvetnika za izvajanje odobrene BPP, ter tožnika in izvajalca seznanja z obveznostmi, ki jih imata glede dodeljene BPP.

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero navedeno odločbo toženke izpodbija (le) v zavrnilnem delu, to je v II. točki izreka, in sicer zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo spremeni in odloči, da je tožnik upravičen do BPP tudi za zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi št. ..., ki naj jo izvaja isti odvetnik. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi navaja, da gre v predmetnem kazenskem postopku za priporno kazensko zadevo, kjer je za očitano kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora do 15 let. Čeprav je pojasnil, da je v zadevi izdanih več pripornih sklepov, kjer je potrebna pritožba na višje sodišče, toženka BPP za zastopanje na drugi sodni stopnji, ki bi bila potrebna, ni odobrila. Tožnik pripominja, da Okrožno sodišče v Ljubljani v podobnih zadevah vedno odobri BPP tudi za zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Poudarja, da izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, ter meni, da je diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena. Izpodbijana odločba je v napadenem delu tudi neobrazložena, saj so razlogi toženke zgolj pavšalni. Kot pripominja tožnik v vlogi, s katero je sodišču predložil manjkajoče listine iz tožbe, so v kazenski zadevi vsaka dva meseca izdani priporni sklepi, zoper katere se je treba pritožiti v 3 dneh, kazenski postopek pa bo predvidoma trajal več mesecev. Poleg izpodbijane odločbe je sodišču predložil priporni sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. ... z dne 1. 10. 2021, po pooblaščencu sestavljeno pritožbo tožnika zoper ta sklep ter prvo stran odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. ... z dne 8. 9. 2021; predlagal je tudi vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kopru št. ....

5. Toženka, ki je sodišču predložila spis zadeve Bpp ..., na tožbo ni odgovorila.

6. Tukajšnje sodišče je s sklepom št. III U 199/2021-6 z dne 11. 11. 2021, ki ga je senat sprejel na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), sklenilo, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

7. Sodišče je v upravnem sporu za dne 21. 12. 2021 razpisalo glavno obravnavo, na katero sta bila pravilno povabljena tožnik po pooblaščencu in toženka, ki pa se glavne obravnave nista udeležila. Zato sodišče glavne obravnave ni opravilo ter je odločilo brez nje (tretji odstavek 58. člena ZUS-1).

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve iz II. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v kazenskem postopku št. ....

10. Kot je razvidno iz spisa Bpp ... in med strankama ni sporno, je tožnik dne 24. 9. 2021 vložil obravnavano prošnjo, s katero je uveljavljal dodelitev BPP za zgoraj navedeni kazenski postopek, in sicer v obliki oziroma obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje. Toženka je ob ugotovitvi, da so izpolnjeni zakonski pogoji, prošnji delno ugodila in tožniku dodelila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v predmetnem kazenskem postopku na prvi stopnji, od 25. 9. 2021 do vročitve sodbe sodišča prve stopnje. Zavrnila pa je prošnjo v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v zadevnem kazenskem postopku. To je obrazložila s pojasnilom, da je v tem delu prošnja preuranjena, ker postopek na prvi stopnji še ni zaključen in še niso izpolnjeni pogoji za postopek na drugi stopnji. Če se bo postopek nadaljeval na drugi stopnji, pa bo imel tožnik možnost znova zaprositi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje na tej stopnji.

11. Dodelitev BPP ureja ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Vendar pa dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se po tretjem odstavku 11. člena ZBPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh ter da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj. Kot izhaja iz prvega odstavka 26. člena ZBPP, se BPP dodeli, med drugim, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji. Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP).

12. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi; - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči. 13. Kot izhaja iz citiranih določb ZBPP, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima po določbah 28. člena ZBPP široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP (tudi tako, da še ne dodeli zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na drugi stopnji, dokler niso izpolnjeni procesni pogoji za tak postopek oziroma za vlaganje pravnih sredstev na drugi stopnji). Vendar pa mora uporabo teh zakonskih določb v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti. V konkretnem primeru toženka zavrnilni del izreka izpodbijane odločbe utemeljuje z navedbo, da je v tem delu prošnja preuranjena, ker še niso izpolnjeni pogoji za postopek na drugi stopnji. Vendar ni videti, da bi (oziroma kako je) pri tem upoštevala, da je tožnik, kot je razvidno iz spisa Bpp ..., že v vlogi, ki jo je toženka prejela 11. 10. 2021, torej pred izdajo izpodbijane odločbe, navedel, da mora vložiti pritožbo zoper priporni sklep in da je zato potrebna tudi odobritev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na drugi stopnji. Že omenjeni vlogi je tudi priložil sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. ... z dne 1. 10. 2021, s katerim je bil pripor zoepr tožnika podaljšan; kot je razvidno iz pravnega pouka, je zoper sklep dovoljena pritožba (ki jo je tožnik nato - kot navaja v upravnem sporu in toženka tega ne prereka - tudi vložil). Toženka ni obrazložila, kako je, kljub navedenemu, napravila zaključek, da še niso izpolnjeni pogoji za postopek na drugi stopnji. Sodišče ob tem še pripominja, da dodelitve BPP za zadevno pritožbo zoper priporni sklep z dne 1. 10. 2021 tožnik z novo prošnjo za BPP, glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP, ne more uveljaviti. Da bi zavrnitev dodelitve BPP za pritožbeni postopek zoper navedeni sklep utemeljevale kakšne druge okoliščine oziroma razlogi, pa toženka (niti v urpavnem sporu) ni navedla.

14. Iz povedanega sledi, da je toženka pri odločitvi iz II. točke izreka izpodbijane odločbe nepravilno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje in da je njena obrazložitev tega dela odločbe pomanjkljiva, zaradi česar odločitve ni mogoče preizkusiti (kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP, v zvezi v tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1), posledično pa tudi ne potrditi, da je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Zato je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo je v izpodbijani II. točki izreka odpravilo in v tem delu zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek. V njem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in je odločbo toženke v izpodbijanem delu odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče (ob upoštevanju, da je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik) tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR po drugem odstavku 3. člena Pravilnika. Ta znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi materialne. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka, in sicer v roku 15 dni od vročitve te sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena OZ).

16. Sklepno sodišče tožniku pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno prakso Upravnega sodišča, ki ji sledi tudi Vrhovno sodišče, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.