Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1388/2016-14

ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1388.2016.14 Upravni oddelek

zaposleni v vzgoji in izobraževanju napredovanje v naziv pogoji za napredovanje v naziv dodatno strokovno delo javni uslužbenec
Upravno sodišče
13. december 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predložena potrdila in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi referatov na mednarodnih posvetih.

Tožena stranka je preučila vse dokaze, skladno z načelom proste presoje dokazov pa ima pravico, da v konkretni situaciji za obstoj nekega dejstva zahteva točno določen dokaz, to je v konkretnem primeru program posveta. Tudi po mnenju sodišča bi bilo možno šele na podlagi programa posveta ugotoviti, katere osebe so tiste, ki bodo na predvidenem posvetu nastopale s samostojnimi referati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog za napredovanje tožnice v naziv svetnice. V obrazložitvi odločbe navaja, da je predlog za napredovanje dal ravnatelj šole. Navaja, kaj je bilo k predlogu za napredovanje priloženo. Nadalje med drugim navaja, da med pogoji, ki so potrebni za imenovanje v naziv svetnice, tožnica ni izkazala opravljenih različnih dodatnih strokovnih del in ni zbrala najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) ovrednotena s tremi ali več točkami. Iz predlaganega seznama dodatnega strokovnega dela po č) razdelku 20. člena Pravilnika namreč ni bilo mogoče vrednotiti potrdila o udeležbi na 13. in 14. mednarodnem znanstvenem posvetu Združenja A. Gre za posvet, ki se je dogajal v času od 25. do 26. 9. 2015 in v času od 13. in 14. 11. 2015. V skladu z drugo alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika se ovrednoti izvedba samostojnega referata na mednarodni konferenci ali kongresu. Mednarodna raven je opredeljena s sodelovanjem najmanj treh držav. Na podlagi obvestil, ki jih je prejela tožena stranka, ter na podlagi anonimnih prijav je bilo ugotovljeno, da verodostojnosti dokazil o izvedbi referatov na mednarodnih posvetih v organizaciji Združenja A. ni mogoče potrditi. Tožena stranka je bila večkrat pisno in ustno obveščena, da potrdila o izvedbi referata na mednarodnem simpoziju niso verodostojna. Navedba o neverodostojnosti so navajale, da se je od leta 2002 število mednarodnih simpozijev neprestano povečevalo, da so posamezniki, ki so na simpozij prijavili prispevek, dobili potrdilo o izvedbi referata, pri čemer potrdila niso ločevala med referati, predavanji, delavnicami, predstavitvami plakatov, vsebine prispevka pa jim ni bilo treba predstaviti. Včasih je zadostovalo, da so prispevek pisno oddali, posamezniki pa naj bi na simpozije prijavljali iste prispevke, kot njihovi kolegi, ali prispevke, ki so že bili prijavljeni pred leti. Tožena stranka je pri ovrednotenju sodelovanja strokovnih delavcev na posvetu Združenja A. zavzela stališče, da se bo vrednotenje verodostojnost potrdil, ki jih organizator izdaja strokovnim delavcem, preverjalo s programom posveta, iz katerega bo razviden posamezen referent, naslov izvedenega referata ter kraj in čas izvedbe. Tožnica je bila pozvana k dopolnitvi predloga in sicer, naj predlog dopolni s programom mednarodnega znanstvenega posveta, iz katerega bo razvidna dejanska izvedba referata na mednarodnem posvetu. Tožnica je predlog dopolnila z vabilom organizatorja na 13. znanstveni posvet. Iz vabila ni mogoče razbrati, da se bodo na posvetih predstavljali referati. Predlog je dopolnila tudi s fotokopijami prve strani zbornika, kazala, kolofona zbornika, prispevkov ter power point predstavitev za 13. in 14. posvet Združenja A. Priložene so bile tudi fotokopije elektronskega sporočila, v katerem organizator posveta obvešča o časovni izvedbi 14. posveta, elektronskem naslovu in roku za prijavo na posvet. S temi dokazili pa tožnica ni izkazala izvedbe referata na mednarodnem posvetu, kar bi lahko izkazal organizator s programom posveta. Stranka torej v predlogu in dopolnitvah ni priložila programa posveta, s katerim bi izkazala samostojno izvedbo referata in na podlagi katerega bi bila izkazana mednarodna raven posveta, kot to za ovrednotenje določa Pravilnik. Tožničinega sodelovanja na posvetih zato ni bilo mogoče ovrednotiti v skladu z 20. členom Pravilnika. Ker tožnica do dneva odločanja o predlogu za njeno napredovanje v naziv svetnice predloga za napredovanje ni dopolnila z dokazili, s katerimi bi izkazala zadostno število točk za opravljena dodatna strokovna dela, je tožena stranka predlog za njeno napredovanje zavrnila.

2. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka na podlagi enakih potrdil in dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, v drugem primeru vlogi za napredovanje v naziv ugodila. Razen tega se tožena stranka opira zgolj na določen listinski dokaz, kar predstavlja poseg v pravico do enakega varstva pravic. Tožena stranka ni presojala ostalih dokazov niti jih ni obrazložila, ki jih je tožeča stranka predložila. Omejitev možnosti dokazovanja lahko posega tudi v ustavno pravico do enakega varstva pravic. Gre za ustavno varovano pravico, vanjo ne bi smel posegati neposredno organ brez zakonske podlage. Tožena stranka je v drugih primerih v letih 2015 in 2016 izdajala na podlagi predloženih potrdil istega izvajalca odločbe o napredovanju v naziv. Sodna praksa napotuje na zavezanost upravnega organa o enakem odločanju v enakih primerih. Združenje A. iz varnostnih razlogov zaradi zaščite avtorskih pravic ni želelo predložiti nekaterih dodatnih listin. Tožena stranka takih dodatnih dokazov niti ni zahtevala. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naloži toženi stranki, da vlogi za napredovanje v višji naziv ugodi in izda odločbo o napredovanju, podrejeno pa, naj odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da nobeno od dodatno predloženih dokazil, ki jih je tožnica predložila po tem, ko je bila pozvana na dopolnitev vloge, ne izkazuje, da je v postopku napredovanja izvedla referat na mednarodnem znanstvenem posvetu. Tožena stranka je prejela več ustnih in pisnih tako anonimnih kot tudi podpisanih izjav ter informacij o domnevno sporni naravi organizacije posvetov v izvedbi Združenja A. V nadaljevanju odgovora na tožbo našteva ugotovitve, na podlagi katerih se je pojavil dvom o dejanski izvedbi referatov. Mednarodne konference imajo vnaprej določen program, iz katerega so razvidni referenti v plenarnem delu, vključno z naslovi in kratkimi vsebinami njihovih referatov. Razvidna so tudi predavanja in delavnice, ki so izvedene izven plenarnega dela. Pravilnik omogoča vrednotenje s štirimi točkami izključno za izvedbo referatov, ne pa tudi delavnic, predavanj ali druge oblike aktivnega sodelovanja. Organizator sicer v elektronski korespondenci navaja, da so posamezniki izvajali referate, vendar pa je iz predloženega potrdila razvidno le dejstvo, da udeleženci posvetov prejmejo potrdilo za udeležbo z referatom, ni pa razvidna sama izvedba referata. Pri referatu, predavanju, delavnici itd. gre za različne oblike znanstvenih prispevkov, kar izhaja iz tipologije COBISS. Navedenega ni mogoče enačiti. Tožena stranka si je prizadevala ugotoviti verodostojnost predloženih potrdil o izvedbi referata in dejansko izvedbo referata tožnice in je zato zahtevala od tožnice dokazila, iz katerih bi bilo razvidno, ali je tožnica dejansko izvedla referat. Tožena stranka je presojala vsa razpoložljiva dejstva in dokaze, s katerimi je razpolagala, in je zato neutemeljena tožbena navedba, da se opira odločba zgolj na določen listinski dokaz. Presojala je tudi listine, ki jih je v postopku dopolnjevala tožnica. V izpodbijani odločbi je obrazloženo, da iz predloženih dokazil ni razvidna izvedba referata in tudi iz zbornikov ni mogoče ugotoviti, ali je bil tožničin prispevek referat ali predavanje, delavnica ali razstava. Ker tožnica ni predložila dodatnih dokazil, ki bi potrdila verodostojnost predloženih potrdil, torej, da je res izvedla referat in tožena stranka ni mogla teh dokazil pridobiti od organizatorjev posveta, je po načelu proste presoje dokazov in načela materialne resnice ugotovila, da ostaja dvom o verodostojnosti predloženih potrdil. V zvezi s tožbeno navedbo, da je tožena stranka zavezana k enakemu odločanju v enakih primerih, pa opozarja na to, da se v konkretnem upravnem sporu presoja zakonitost konkretne upravne odločbe in tega vprašanja ni mogoče reševati s posploševanjem na nedoločeno število drugih primerov. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na domnevno avtorsko pravno varstvo, namreč da organizator ni želel predložiti programa zaradi zaščite avtorskih pravic. Program mednarodne konference ne more biti avtorsko delo in tudi zakonodaja ne prepoveduje posredovanja le tega za namen, kot ga je potrebovala tožena stranka. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 14. 4. 2017 sodišču v vednost posredovala pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1373/2016, ki jo je upravno sodišče izdalo v pravno in dejansko istovrstni zadevi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Skladno z 11. členom Pravilnika lahko v naziv svetnik napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki izpolnjuje pogoje, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, med temi pogoji pa je tudi ta, da je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami (4. alineja prvega odstavka 11. člena Pravilnika).

7. V obravnavanem primeru je sporno to, ali je tožnica dokazala, da je opravila dodatna strokovna dela, ki so ovrednotena s tremi ali več točkami, konkretno tista, ki so vrednotena po 2. alineji č. razdelka 20. člena Pravilnika, to je izvedba samostojnega referata na mednarodnem kongresu ali konferenci. Sporno je to, ali je tožnica dokazala izvedbo treh referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih Združenja A., saj tožena stranka potrdilom o udeležbi na teh konferencah s samostojnimi referati oporeka njihovo verodostojnost. S tem v zvezi sodišče meni, da tožena stranka sme podvomiti v verodostojnost predloženih dokazil, če meni, da ne dokazujejo tistega, kar se v njih zatrjuje. To je v skladu z načelom proste presoje dokazov, ki je določeno v 10. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki pravi, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopkov oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predložena potrdila in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o izvedbi referatov na mednarodnih posvetih. Glede navedenega se sodišče sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se sklicuje na utemeljitev tožene stranke. V obravnavani zadevi ne gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, kot se to očita v tožbi, saj uveljavljanje tega načela ne pomeni, da bi moral upravni organ pri odločanju nujno sprejeti kot verodostojen dokaz tisti, ki mu ga stranka predloži. Sodišče se namreč ne strinja s tožbeno navedbo, da tožena stranka svojo odločbo opira zgolj na določen listinski dokaz. Tožena stranka je preučila vse dokaze, skladno z načelom proste presoje dokazov pa ima pravico, da v konkretni situaciji za obstoj nekega dejstva zahteva točno določen dokaz, to je v konkretnem primeru program posveta. Tudi po mnenju sodišča bi bilo možno šele na podlagi programa posveta ugotoviti, katere osebe so tiste, ki bodo na predvidenem posvetu nastopale s samostojnimi referati. Zato se sodišče ne strinja z tožbeno navedbo, da gre za omejevanje možnosti dokazovanja na točno določen dokaz, saj ima tožena stranka skladno z 10. členom ZUP pravico, da o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi po svojem prepričanju.

8. V zvezi s tožbenimi očitki, da je v drugih podobnih primerih tožena stranka ravnala drugače, pa sodišče pojasnjuje, da je v konkretnem primeru predmet presoje konkretni izpodbijani akt, ki se nanaša na tožnico, pri čemer je potrebno upoštevati, da gre pri vsakem odločanju o napredovanju za specifičen primer, kjer je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, ki pa lahko narekujejo različno postopanje.

9. V zvezi s tožbeno navedbo, da Združenje A. iz varnostnih razlogov zaradi zaščite avtorskih pravic in ščitenja osebnih podatkov ni želel toženi stranki predložiti nekaterih dodatnih listin, pa sodišče meni, da predložitev programa z navedbo podatkov o tem, katera oseba bo imela na mednarodni konferenci referat, ne pomeni posega v avtorske pravice. Nobena zakonodaja ne prepoveduje posredovanja takega programa, na kar utemeljeno opozarja tožena stranka v odgovoru na tožbo. Tožena stranka ima tudi prav, ko navaja, da seznam nastopajočih na mednarodni konferenci, ki je javna prireditev, ne more biti osebni podatek.

10. Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia