Jedro

Pritrditi je sodišču prve stopnje, da so podani pogoji za ugoditev predlogu za nasprotno izvršbo iz 67. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče se namreč strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen in da ni pomembno, da je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nova sodna odločba bo nov izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko upnik znova predlagal izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu za nasprotno izvršbo ugodilo (1. točka izreka) in sklenilo, da je upnik dolžan dolžniku povrniti v roku 15 dni znesek 6.333.186,12 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska: 22.167,32 SIT od 10.8.2004 dalje do plačila; 3.704.995,02 SIT od 26.11.2004 dalje do plačila, 2.112,22 SIT od 27.11.2004 dalje do plačila in 2.603.111,56 SIT od 26.11.2004 dalje do plačila (2. točka izreka). Upniku je naložilo dolžniku povrniti stroške nasprotne izvršbe, odmerjene na 109.263,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, v 15 dneh (3. točka izreka), dolžnikov predlog pa je zavrnilo v delu, v katerem zahteva stroške nasprotne izvršbe v znesku nad 109.263,00 SIT (4. točka izreka).

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi navaja, da Vrhovno sodišče RS ni pravnomočno sodbo razveljavilo in tožbo upnika zavrglo, temveč je sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, kar pomeni, da postopek še ni končan. Vrhovno sodišče RS navaja, da bo o stroških postopka odločeno s končno odločbo. Nikjer ni navedeno, da je izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen. Ugotavlja, da dolžnik nima razlogov za nasprotno izvršbo po 67. členu ZIZ, ker izvršba še ni končana zaradi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1.12.2004, ki je odločilo, da se na prošnjo dolžnika izvršba odloži za tri mesece, tj. do

24.2.2005, in ker izvršilni naslov ni bil pravnomočno odpravljen in sklep o izvršbi ni bil pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen.

Nadalje navaja, da dolžnik ni vložil tožbe zaradi neupravičene pridobitve, s tem da lahko predlog za nasprotno izvršbo vloži dolžnik v treh mesecih od dneva, ko je izvedel za razlog zanjo. Nadalje pritožnik navaja dejstva, ki se ne tičejo vprašanja nasprotne izvršbe, zato jih pritožbeno sodišče ne povzema (stran 3 pritožbe).

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je sodišču prve stopnje, da so podani pogoji za ugoditev predlogu za nasprotno izvršbo iz 67. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče se namreč strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je bil izvršilni naslov pravnomočno razveljavljen in da ni pomembno, da je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nova sodna odločba bo lahko nov izvršilni naslov, na podlagi katerega bo lahko upnik znova predlagal izvršbo. Dolžnik je tudi vložil predlog za nasprotno izvršbo za zneske, glede katerih je bila izvršba že opravljena, zato so podani pogoji iz prvega odstavka 67. člena ZIZ in je pritožbeni očitek, da izvršba še ni končana, neutemeljen. Ker za ugoditev predlogu za nasprotno izvršbo zadostuje, da je izpolnjen eden izmed pogojev iz 1-5 točke prvega odstavka 67. člena ZIZ, je neutemeljen tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje nikjer ne navaja datuma razveljavitve sklepa o izvršbi in kdo je sklep pravnomočno razveljavil. Ker vložitev tožbe zaradi neupravičene pridobitve ni pogoj za ugoditev predlogu za nasprotno izvršbo, saj dolžnik vloži predlog za nasprotno izvršbo ravno namesto tožbe zaradi neupravičene pridobitve, je pritožbeni očitek, da dolžnik ni vložil navedene tožbe, neutemeljen. Pritožba nadalje zgolj povzema zakonsko določbo, da lahko predlog za nasprotno izvršbo vloži dolžnik v roku treh mesecev od dneva, ko je izvedel za razlog zanjo, pri čemer pa konkretno ne očita, da bi bil predlog za nasprotno izvršbo vložen prepozno. Kljub temu pritožbeno sodišča na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da je bil predlog vložen pravočasno. Iz priloge B6 je namreč razvidno, da je dolžnik prejel sodno odločbo Vrhovnega sodišča RS 25.3.2005, predlog za nasprotno izvršbo pa je vložil 15.4.2005. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za odločanje v konkretni zadevi, ostalih pritožbenih navedb (kot npr. da je bil upnik primoran odkupiti od K. banke, d.d., vse upniške terjatve) pa ni upoštevalo (prvi odstavek

360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na navedeno so pritožbeni razlogi neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).