Jedro

Tožnica, ki je upravičenka do brezplačne pravne pomoči, v tožbi ugovarja višini odmerjenih stroškov, ker meni, da so bili le-ti odmerjeni prenizko. Navaja torej ugovore, ki so v interesu izvajalke brezplačne pravne pomoči. Za takšne ugovore pa po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravovarstvenega interesa, ki je pogojen s posegom v njeno pravico, obveznost ali pravno korist.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odvetnici A.A. za nudenje pravne pomoči tožnici v zadevi IV P 143/2014 priznala stroške zastopanja v znesku 413,21 EUR, v presežku pa je zahtevek v znesku 720,29 EUR zavrnila. V obrazložitvi sklepa tožena stranka pojasnjuje, da je bila tožnici z odločbo št. Bpp 388/2014 z dne 22. 8. 2014 odobrena brezplačna pravna pomoč v postopku razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok, ureditve stikov in plačila preživnine. Po določbi 23. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) znaša vrednost predmeta v sporih iz razmerja med starši in otroki 1.500,00 EUR. Navedeni znesek se upošteva tudi v zakonskih sporih, kadar se ti vodijo skupaj s spori iz razmerja med starši in otroki. Glede na navedeno je tožena stranka odvetnici priznala 89,70 EUR za nagrado za postopek po tarifni št. 3100 ZOdvT, 82,80 EUR za udeležbo na naroku po tarifni št. 3102, 85,00 EUR za poravnavo v postopku mediacije po tarifni št. 2303 ter stroške za kilometrino, parkirnino, fotokopiranje ter materialne stroške. Skupaj tako priznani stroški znašajo 413,21 EUR.

2. Tožeča stranka v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo. V konkretnem primeru je treba ločiti med zadevo in predmetom in upoštevati, da se vrednosti več predmetov v isti zadevi seštevajo, pojem predmet pa pomeni posamezno pravico oziroma zahtevek. Odločitev o vrednosti predmeta v višini 1.500,00 EUR je napačna, saj je šlo za dva različna predmeta, o katerih se je odločalo v eni pravdni zadevi, zato je treba vrednosti predmetov sešteti. Tožena stranka pa je priznala nagrado zgolj na podlagi enega predmeta. Tožnica je v stroškovniku ocenila vrednost predmeta na znesek višji od 1.500,00 EUR, kar predstavlja seštevek vrednosti predmeta spora iz razmerja med starši in otroki ter vrednost predmeta v zakonskih sporih. Razen tega, da je tožena pri vseh priznanih postavkah vzela napačno sporno vrednost, je tudi neutemeljeno zavrnila strošek za mediacijsko srečanje dne 24. 2. 2015. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka priznala odvetnici A.A. kot izvajalki brezplačne pravne pomoči nagrado v znesku 413,21 EUR, v presežku pa je zahtevek zavrnila.

6. Po določbi 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan pristojni strokovni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi (prvi odstavek). Pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoč s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Plačilo na podlagi sklepa se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto (šesti odstavek).

7. Po določbi 40. člena ZBPP se tako odloča o pravici izvajalca brezplačne pravne pomoči do nagrade za opravljena dejanja pravne pomoči. Gre torej za sklep, ki se prvenstveno nanaša na odvetnika kot izvajalca brezplačne pravne pomoči. Sklep o odmeri pa se mora vročiti tako izvajalcu brezplačne pravne pomoči kakor tudi upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Navedeno je potrebno, ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec dolžan povrniti sredstva izplačane brezplačne pravne pomoči. Če torej nastopijo take okoliščine (člen 43, 48, 49 ZBPP) mora upravičenec Republiki Sloveniji sredstva, odmerjena s sklepom organa za BPP, vrniti. To pomeni, da ima upravičenec pravni interes, da oporeka, da so stroški odmerjeni previsoko.

8. Tožnica, ki je upravičenka do brezplačne pravne pomoči, v tožbi ugovarja višini odmerjenih stroškov, ker meni, da so bili le-ti odmerjeni prenizko. Navaja torej ugovore, ki so v interesu izvajalke brezplačne pravne pomoči. Za takšne ugovore pa po presoji sodišča tožnica ne izkazuje pravovarstvenega interesa, ki je pogojen s posegom v njeno pravico, obveznost ali pravno korist. Glede na določbe ZBPP, da je v določenih primerih dolžna povrniti sredstva izplačane BPP, je torej očitno, da izpodbijani sklep ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto pravno korist. Zaradi navedenega je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

9. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.