Jedro

Problem dopustnosti rei vindikacijske in negatorne tožbe, če je njen predmet del stvari (del nepremičnine, ki ni samostojen objekt last pr.).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je lastnik parcele št. 1157/2 k. o. ..., ki jo je kupil na javni dražbi v septembru 2005. Nepremičnina v naravi predstavlja stanovanjsko hišo A. Meja med toženčevo parcelo in sosednjima parcelama št. 1154 in 1155 iste k. o., ki sta last tožnika, v naravi poteka tako, da del toženčeve hiše leži na parceli tožnika. Toženec na dražbi kupljeno hišo uporablja v celotni površini, tudi del, ki leži na zemljišču tožnika. Zato je tožnik zoper njega vložil tožbo z dvema zahtevkoma: z zahtevkom za ugotovitev, da toženec vznemirja njegovo lastninsko pravico na delu parcele št. 1155 k. o. ..., v delu, na katerem se nahaja hiša A. in z zahtevkom, da mu je toženec dolžan izročiti v posest tisti del parcele št. 1155 k. o. ..., ki ga zaseda v okviru posesti stavbe A. in sicer prostega vseh svojih stvari in oseb in se v bodoče vzdržati vsakršnega nadaljnjega poseganja v posest ali drugačnega vznemirjanja lastninske pravice tožnika.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodbo pa je z zavrnilno sodbo potrdilo. Negatorno tožbo je zavrnilo, ker je mogoče z njo varstvo zahtevati le v primerih, ko lastniku stvar ni odvzeta, v konkretnem primeru pa je celotna hiša A. v izključni dejansko posesti toženca. Vindikacijsko tožbo je zavrnilo, ker tisti del hiše A., ki stoji na tožnikovi parceli 1155 k. o. ..., ni samostojna bivalna enota, po 112. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) pa je nepremičnina v etažni lastnini lahko predmet razpolaganja le kot celota; če z določenim delom nepremičnine ni mogoče razpolagati, potem tudi izročitve takega dela s tožbo ni mogoče zahtevati.

3. Tožnik je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije glede sledečih pravnih vprašanj: - Kakšna je vsebina pojma po prvem odstavku 15. člena SPZ v razmerju do vsebine pojma nepremičnine po 18. členu SPZ in kakšno je pravno varstvo pri vrnitvenem zahtevku individualno določene stvari (92. člen SPZ) glede na pojem nepremičnine, kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine? - Ali je za sodno varstvo zahtevka po izročitvi stvari (rei vindicatio - 92. člen SPZ) ali vznemirjanju lastninske pravice (actio negatoria - 99. člen SPZ) odločilno, da je ta stvar hkrati za pravni promet samostojna enota? - Kakšne so meje varstva lastninske pravice na nepremičnini, glede na funkcionalno (ne)samostojnost te nepremičnine? - Ali je lastnik nepremičnine, kot prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine, skupaj z vsemi pritiklinami (18. člen SPZ) upravičen do varstva lastninske pravice na tej nepremični (izročitev v posest, prenehanje vznemirjanja lastninske pravice, prepoved bodočih vznemirjanj), v kolikor ta ne predstavlja samostojne bivalne enote oziroma fizično ločene bivalne enote? - Kakšno pravno varstvo lastninske pravice ima lastnik nepremičnine, ki hkrati ne predstavlja samostojne enote? - Ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnitev zahtevka utemeljilo z zaključki, da: - v primeru, da z določeno nepremičnino ni možno razpolagati, takega dela nepremičnine tudi ni mogoče zahtevati v izročitev s tožbo; - je za pravni promet nesamostojna enota, nezmožna fizične izročitve v posest drugemu; - v danem primeru tožbenega zahtevka za izročitev sporne nepremičnine sploh ni možno oblikovati tako, da bi bil možen izpolnitve oziroma izvršitve?

4. Predpostavke, ki jih za dopustitev revizije Zakon o pravdnem postopku določa v prvem odstavku 367.a člena, niso izpolnjene. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog tožnika zavrnilo.