Jedro

Sodišče prve stopnje ni izvedencu predpisalo meril „psihiatričnega pregleda“ temveč mu je določilo nalogo in v okviru te zastavilo vprašanja, ki so pravno relevantna za odločitev o glavni stvari v predmetnem postopku.

Izrek

I. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje se zavrže. II. Pritožba zoper 2. drugo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo nasprotnega udeleženca za izločitev sodnega izvedenca psihiatrične stroke A. A. zavrnilo (I. točka izreka) in kot nedovoljeno zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep naslovnega sodišča (Okrajnega sodišča v Ljubljani) z dne 24. 5. 2021 (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec B. B. in Višjemu sodišču v Ljubljani predlaga: 1. da izpodbijani sklep o zavrnitvi izločitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke razveljavi in spremeni tako, da v celoti ugodi B. B., nasprotnemu udeležencu; 2. da izpodbijani sklep o delni zavržbi pritožbe zoper sklep z dne 24. 5. 2021 razveljavi in spremeni tako, da v celoti ugodi B. B., nasprotnemu udeležencu; 3. da iz predmetne zadeve izloči sodnico C. C.; 4. da iz predmetne zadeve izloči doc. dr. A. A.; 5. da ugotovi D. D. ni psihiatrično zdrava sodna nasilnica in 6. da se B. B. priznajo vsi stroški postopka. Nadalje predlaga, da v skladu s 145. členom ZKP sproži kazenske postopke zaradi zlorabe uradnega položaja in pravic proti E. E., F. F., G. G., H. H., C. C., A. A., sodelavcem CSD X in D. D. 3. Pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa ni dovoljena.

4. V skladu s petim odstavkom 247. člena ZPP1 (ki se na podlagi 42. člena ZNP-12 uporablja tudi v nepravdnih postopkih) zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne, ni posebne pritožbe. To pomeni, da se zoper to odločitev stranka lahko pritoži le v okviru pritožbe o glavni stvari. O glavni stvari v predmetnem postopku še ni odločeno. Predmetna pritožba zoper zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca zato ni dovoljena in jo je treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP).

5. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena.

6. V skladu s 350. ZPP in v zvezi s 366. členom ZPP, sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izpodbijano odločitev in so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Na podlagi prvega odstavka 244. člena ZPP izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče, tako kot je to storilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 5. 2021 (N 772/2020-32). Zoper sklep iz 244. člena ZPP ni pritožbe (255. člen ZPP). To pomeni, da pritožba zoper sklep z dne 24. 5. 2021 ni dopustna in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (točka 2 izreka izpodbijanega sklepa). Pritožba nasprotnega udeleženca, ki to odločitev graja, je zato neutemeljena.

8. V zvezi s pritožbeno navedbo o nepotrebni „sodni nasilnosti“ sodnice C. C. NU z „največ 48-urnemu pridržanju na Univerzitetni psihiatrični kliniki“ za namen pregleda, pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da prvi odstavek 63. člena ZNP-1 daje sodišču možnost, da odredi (česar sodišče (še) ni storilo), da se oseba za največ dva dni zadrži v psihiatrični bolnišnici, če je po mnenju izvedenca za ugotovitev zdravstvenega stanja osebe nujno potrebno, da se oseba pregleda v psihiatrični bolnišnici in je za to potreben določen čas. Ne gre za „sodno nasilnost“ temveč za seznanitev nasprotnega udeleženca kdaj bodo zakonski pogoji za to izpolnjeni. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedencu predpisalo meril „psihiatričnega pregleda“ temveč mu je določilo nalogo in v okviru te zastavilo vprašanja, ki so pravno relevantna za odločitev o glavni stvari v predmetnem postopku. Drži pa pritožbena navedba, da iz spisa ni razvidna skromna zdravstvena dokumentacija, na katero se sklicuje izvedenec A. A., vendar to na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva.

9. Do pritožbenih navedb o sorodstvenih povezavah se pritožbeno sodišče ne more opredeliti, ker so nejasne, ostale navedbe pa so pavšalne in jih zato ni mogoče upoštevati.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je v celoti ustrezno obrazložena. Vsebuje navedbo odločilnih razlogov, ki so povsem jasni in med seboj niso v nikakršnem nasprotju. Navedba, da se pred okrajnim sodiščem vodi postopek zaradi postavitve nasprotnega udeleženca pod (delno) skrbništvo, je pa treba razumeti tako, da obstaja tako možnost postavitev pod delno skrbništvo kot tudi pod skrbništvo v celoti, neodvisno od vsebine obvestila samostojne sodniške pomočnice D. D. z dne 30. 9. 2020, na podlagi katerega se je po uradni dolžnosti začel predmetni postopek.

11. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje zatrjevanih kršitev pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ni zagrešilo. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi in po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje na osnovi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v 2. točki potrdilo.

12. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije tudi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019