Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov. Drugačna ureditev pridobivanja naravovarstvenih pogojev in posledično soglasja pa je predvidena za primere, ko je treba izvesti postopek presoje sprejemljivosti posega v naravo, ko je odločitev o tem, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, odvisno od mnenja zavoda, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti.
1. Tožba se zavrne.
2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Organ prve stopnje je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo stanovanjske hiše z gospodarskim objektom in pripadajočo zunanjo ureditvijo na zemljišču parc. št. 713/2 in 713/3 k.o. B., določitev naravovarstvenih pogojev in izdajo naravovarstvenega soglasja, zavrnil. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da je iz priložene dokumentacije, ki jo je tožnik priložil razvidno, da ima objekt, ki ga namerava zgraditi atrijsko osnovo, ki jo tvorita dva kraka – stanovanjski del objekta in gospodarski del objekta, ki sta med seboj zamaknjena za pol etaže. Objekt je enonadstropen z deloma izkoriščenim podstrešjem – mansardo. Glede na to, da bo objekt oddaljen cca 100 m od ruševin starega objekta in bo zgrajen na sosednjih parcelah, v konkretnem primeru ne gre za nadomestno gradnjo, temveč za novogradnjo. Po pregledu dokumentacije je organ prve stopnje ugotovil, da je poseg predviden: - v posebnem varstvenem območju Trnovski gozd in Nanos – južni rob (SPA – koda SI500002), ki je določeno z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04 in 110/04); - v potencialnem posebnem ohranitvenem območju Trnovski gozd – Nanos (pSCI – koda SI30000255), ki je določeno z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04 in 110/04); - ekološko pomembnem območju Trnovski gozd in Nanos (ev. št. 51300), določenim z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04); - zavarovanem območju – južni obronki Trnovskega gozda (id. št. 90), ki je zavarovano z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 4/87); - območju naravne vrednote državnega pomena: Trnovski gozd – nariv (Id. št. 33V), ki je določen s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04 in 70/06); - območju predlaganega regijskega parka Trnovski gozd; - območju pričakovanih geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot; - območju pričakovanih geoloških naravnih vrednot. Ker se nameravani poseg nahaja v posebnem varstvenem in potencialnem posebnem ohranitvenem območju ter znotraj zavarovanega območja je organ prve stopnje ugotovil, da je treba na podlagi 105 a. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZON-UPB2) izvesti presojo sprejemljivosti nameravanega posega v naravo. Organ prve stopnje je z dopisom z dne 30. 1. 2007 pozval Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica (v nadaljevanju Zavod), da pripravi ustrezno mnenje. Zavod je dne 26. 2. 2007 na terenu opravil ogled in ugotovil, da je na zemljišču parc. št. 713/1, 713/2, 713/3 in 1433/4 vse k.o. B. prišlo do večjih gradbenih posegov. Zgrajena je dostopna pot do lokacije načrtovane gradnje, gradbeni plato, kjer je načrtovana stanovanjska hiša, je nasut in utrjen. V nadaljevanju organ prve stopnje povzema mnenje Zavoda in zaključek iz katerega izhaja, da parcela za omenjeni habitatni tip in za notranje cone vrst na varovanih območjih pomeni območje zanemarljivega pomena, zaradi česar posledice učinka načrtovane gradnje niso bistvene in ne bodo škodljivo vplivale na stanje vrst in habitatnih tipov ter na varstvene cilje Natura območja, na njegovo celovitost in povezanost. Na podlagi opravljene presoje sprejemljivosti pa je Zavod ugotovil, da bi načrtovana novogradnja ogrozila in uničila lastnosti zaradi katerih je obravnavano območje vključeno v zavarovano območje – Južni obronki Trnovskega gozda. Novogradnja bi pomenila degradacijo geomorfoloških lastnosti območja, zlasti zgornjega roba krajinskega parka (vizuelni izgled). Načrtovani poseg je v nasprotju z aktom o zavarovanju območja in usmeritvami za varstvo naravnih vrednot. Tudi iz obstoječe prostorske zakonodaje je razvidno, da načrtovani poseg na obravnavni lokaciji ni dopusten, zato poseg na tej lokaciji ni sprejemljiv. Organ prve stopnje je z dopisom posredoval mnenje Zavoda tožniku in ga pozval, da se v roku 15 dni od vročitve le-tega izjavi. Tožnik je dopis in mnenje prejel 21. 3. 2007, vendar v postavljenem 15-dnevnem roku niti do odločitve organa prve stopnje odgovora ni posredoval, zato je organ prve stopnje odločil na podlagi razpoložljive spisne dokumentacije. Ker tožnik ljub pozivu organa prve stopnje ni izkoristil možnosti aktivnega sodelovanja v upravnem postopku, je organ prve stopnje odločil na podlagi mnenja Zavoda, da novogradnja stanovanjske hiše z gospodarskim objektom in pripadajočo zunanjo ureditvijo na zemljišču parc. št. 713/2 in 713/3 k.o. B., ni dopustna.
Organ druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnil in se sklicuje na obrazložitev organa prve stopnje, pri tem pa še dodaja, da se pritožbene navedbe ne nanašajo na izpodbijano odločbo, temveč na strokovno mnenje Zavoda, zato ne utemeljujejo vložene pritožbe. Pritožbe tudi ne utemeljuje navedba, da organ prve stopnje ni počakal pritožnikovega mnenja o strokovnem mnenju Zavoda, saj je bil pritožniku poziv na izjavo mnenja Zavoda vročen 21. 3. 2007, kar izkazuje poštna povratnica, pritožnik pa v postavljenem roku niti do izdaje odločbe ni podal izjave glede mnenja Zavoda.
Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1). V nadaljevanju navaja, da je organ prve stopnje napačno ugotovil dejansko stanje. V postopku sprejema občinskega odloka je bilo izdano mnenje, iz katerega izhaja, da novogradnje na področju, kjer se nahajata tožnikovi zemljišči, ne ogrožata zavarovanega območja. Organ prve stopnje bi moral odstopanja opaziti ter od Zavoda zahtevati dodatna pojasnila in strokovne utemeljitve, zakaj je do razlike v mnenju prišlo. V novejšem mnenju je navedeno, da bi poseg ogrožal geomorfološke lastnosti območja, pri čemer je znano, da se slednje ne morejo spremeniti v zgolj nekaj letih, pač pa gre za izredno dolgotrajne procese, zato bi se organu prve stopnje moral postaviti dvom v pravilnost novejšega mnenja. Ker organ prve stopnje ni raziskal strokovne podlage novejšega mnenja Zavoda, je nepopolno in napačno ugotovil dejansko stanje. Občinski odlok dovoljuje gradnjo objektov na parcelah, na katerih želi graditi tožnik in od sprejema Odloka se za to področje niso spremenili niti kriteriji niti pogoji, zato ni nobene zakonske podlage za zavrnitev njegove zahteve za izdajo naravovarstvenega soglasja. Nadalje tožnik navaja, da drži, da je organ prve stopnje v skladu s 105.a členom ZON-UPB2 dolžan izvesti presojo sprejemljivosti nameravanega posega v naravo, vendar le v primerih, ko ZON- UPB2 tako presojo zahteva, torej ko gre za poseg iz 104. člena ZON-UPB4. Organ prve stopnje ni upošteval, da je bilo naravovarstveno mnenje že izdano in sicer v postopku sprejemanja Odloka. Dejstvo je, da novejše mnenje organu prve stopnje ne daje pravice, da odloča mimo občinskega odloka. Odločbe organa prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zakaj sta za isto območje podani dve vsebinsko različni naravovarstveni mnenji. Glede na navedeno tožnik predlaga, da se tožbi ugodi in se odločba organa prve in druge stopnje odpravita ter zahteva povrnitev stroškov postopka.
V odgovoru na tožbo organ druge stopnje predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.
Tožba ni utemeljena.
ZON-UPB2 v 1. odstavku 105. člena določa, da je treba za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov (torej z Zakonom o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji; v nadaljevanju ZGO-1). Drugačna ureditev pridobivanja naravovarstvenih pogojev in posledično soglasja pa je predvidena za primere, ko je treba izvesti postopek presoje sprejemljivosti posega v naravo. V tem primeru pa se ta presoja in izdaja naravovarstvenega soglasja opravi po določbah 105.a člena ZON-UPB2, ki so bile uporabljene tudi v obravnavanem primeru, potem ko je upravni organ ugotovil, da se poseg nahaja na območju, ki ga urejajo Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000, Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Ajdovščina in Uredba o ekološko pomembnih območjih. Kadar nameravani objekt pomeni poseg v naravo, za katerega je treba izvesti presojo sprejemljivosti, je odločitev o tem, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, odvisno od mnenja zavoda, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti (2. odstavek 105.a člena ZON-UPB2). Sestavni del tega mnenja je ocena o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje območij iz 1. odstavka 101. člena ZON-UPB2 in navedba morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega (3. odstavek 105.a člena ZON-UPB2). Pri izdelavi ocene o vplivih gradnje objekta iz 3. odstavka tega člena se smiselno upoštevajo določbe predpisa, izdanega na podlagi 5. odstavka 33.a člena ZON-UPB2, to je Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov (Uradni list RS, št. 130/04 in naslednji). Iz povzetka mnenja v izpodbijani odločbi in iz samega mnenja Zavoda z dne 28. 2. 2008 je razvidno, da je na podlagi opravljene presoje sprejemljivosti ugotovljeno, da parcela za omenjeni habitatni tip in za notranje cone vrst na varovanih območjih pomeni območje zanemarljivega pomena, zaradi česar posledice učinka načrtovane gradnje niso bistvene in ne bodo škodljivo vplivale na stanje vrst in habitatnih tipov ter na varstvene cilje Natura območja, na njegovo celovitost in povezanost. Na podlagi opravljene presoje sprejemljivosti pa bi načrtovana novogradnja ogrozila in uničila lastnosti zaradi katerih je obravnavano območje vključeno v zavarovano območje – Južni obronki Trnovskega gozda. Novogradnja bi pomenila degradacijo geomorfoloških lastnosti območja, zlasti zgornjega roba krajinskega parka (vizuelni izgled). Načrtovani poseg je v nasprotju z aktom o zavarovanju območja in usmeritvami za varstvo naravnih vrednot, prav tako pa je iz obstoječe prostorske zakonodaje razvidno, da načrtovani poseg na obravnavani lokaciji ni dopusten. Organ prve stopnje je tako v skladu s 5. odstavkom 42. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti sprejel splošno oceno sprejemljivosti posega v naravo. Po tej določbi je ocena sprejemljivosti posega v naravo ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost (kot rečeno, v tem primeru na varovano območje Natura 2000). V konkretnem primeru je bila ocena sprejemljivosti posega v naravo neugodna, saj bi predvideni poseg s stališča ohranjanja narave ogrozil in uničil lastnosti zaradi katerih je obravnavno območje vključeno v zavarovano območje – Južni obronki Trnovskega gozda, zato je novogradnja stanovanjske hiše z gospodarskim objektom in pripadajočo zunanjo ureditvijo na zemljišču parc. št. 713/2 in 713/3 k.o. B. v občini Ajdovščina nedopustna. Organ prve stopnje je pred izdajo odločbe mnenje Zavoda posredoval tožniku in mu določil rok, v katerem lahko poda izjavo o mnenju. Iz vročilnice je razvidno, da je bil tožniku poziv vročen 21. 3. 2007, na katerega pa ni odgovoril niti do izdaje odločbe organa prve stopnje, zato je organ prve stopnje odločal na podlagi podatkov v spisu in izdal odločbo, s katero je zavrnil izdajo naravovarstvenega soglasja.
Sodišče še pripominja, da se strinja z organom druge stopnje, da se tožnikove pritožbene navedbe ne nanašajo na odločbo organa prve stopnje, temveč na strokovno mnenje Zavoda. Tožnik je bil pred izdajo odločbe organa prve stopnje z mnenjem Zavoda seznanjen, vendar mu ni oporekal, zato je odločitev organa prve stopnje pravilna. Tožnik je imel možnost sodelovanja v postopku odločanja pred organom prve stopnje, pa le-te ni izkoristil, zato v pritožbenem postopku ne more navajati, da ni imel možnosti sodelovanja ter posledično, da se ni mogel opredeliti do strokovnega mnenja Zavoda, ki je bilo zanj neugodno.
Sklicevanje tožnika na mnenje Zavoda z dne 15. 6. 2004, ki je bilo izdano v postopku sprejemanja Odloka je v konkretnem primeru irelevantno. Naravovarstveno mnenje, ki ga je dal Zavod dne 15. 6. 2004 v postopku sprejemanja Odloka se nanaša na spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Ajdovščina za obdobje od leta 1968 do 2000, dopolnjenega 1997, 1998 in 1999 in družbenega plana Občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do 1990, in to naravovarstveno mnenje se ne nanaša na konkreten primer – tožnikov primer, temveč gre za mnenje, ki se nanaša na celotno območje občine Ajdovščina. To mnenje ne pomeni, da tožniku zato ni treba pridobiti mnenja Zavoda za gradnjo objekta na parcelah, ki so v lasti tožnika, v skladu z določbami 105. a člena ZON-UPB2. Ker tožnikove parcele ležijo na območju, ki je razglašen za naravno območje in ker je za poseg v takšna območja potrebno upoštevati soglasje pristojnega Zavoda, je organ prve stopnje pravilno postopal. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.