Jedro

Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom.

Upniki preživninske terjatve A. A., B. A. in C. A. so na podlagi dedovanja po očetu, prejšnjem preživninskem zavezancu, sedaj tudi novi dolžniki v tem postopku.

Zakonska subrogacija, do katere pride na podlagi določbe tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, je oblika zakonske cesije, zato dolžnik ohranja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upniku, tudi proti izpolnitelju, torej Skladu, tudi ugovor prenehanja terjatve. Uveljavljali so ugovor prenehanja terjatve zaradi združitve osebe upnika in dolžnika v isti osebi, ki je utemeljen. S prehodom terjatve na Sklad vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, sedaj pa nasproti njemu v razmerju do te iste terjatve nastopajo otroci tudi kot dolžniki te (po temelju) iste terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnikov ugodilo in izvršbo ustavilo ter razveljavilo zaznambo izvršbe pri nepremičnini. Sklenilo je še, da je upnik dolžnikom dolžan povrniti stroške v znesku 365,22 EUR.

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložil upnik. Navaja, da po določbi 28. člena ZJSRS preidejo z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu na sklad, kot novega upnika. Od dne prejema obvestila o vstopu sklada v terjatev otroka, lahko preživninski zavezanec veljavno izpolni obveznost vračila nadomestila preživnine le skladu kot novemu upniku, pri katerem se vzpostavi nova, vzporedno obstoječa terjatev iz naslova preživljanja. Ob navedenem pritrjuje stališču sodišča, da odločba sklada o priznani pravici do nadomestila preživnine skladno z določbo 24. člena ZIZ izkazuje čas in obseg terjatve, ki je prešla na sklad. Navaja, da je upnik te terjatve le sklad in dolžnik te terjatve le preživninski zavezanec oziroma njegov univerzalni pravni naslednik. Nadalje navaja, da v trenutku smrti dolžnika preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče, sklicujoč se na določbo 132. člena Zakona o dedovanju. Dedič vstopa v vsa zapustnikova pravna razmerja. Meni, da je sodišče pri odločanju o ugovoru dolžnikov nepravilno uporabilo določbo 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj po mnenju upnika ta ugovorni razlog v konkretnem primeru ni podan. Navaja, da gre za vračilo nadomestil preživnine skladu, ki ohranja posebno in prednostno naravo preživninske terjatve, poleg tega pa ima še vedno naravo denarne, javno finančne terjatve, ki jo je mogoče izterjevati v sodnem postopku. Zaradi smrti preživninskega zavezanca terjatev sklada ni prenehala, saj ni vezana na osebo preživninskega zavezanca in je prešla na dediče kot nove dolžnike, zaradi česar meni, da ne more priti do združitve upnika in dolžnika te terjatve v eni osebi. Navaja, da ima sklad v izvršilnih postopkih položaj upnika terjatve, nastale pod pogoji, določenimi v ZJSRS in ni v vlogi preživninskega upravičenca preživninske terjatve. Novi dolžniki pa so pridobili položaj dolžnika terjatve sklada za izplačana nadomestila preživnine skladu z določbo 132. člena Zakona o dedovanju v zvezi ZJSRS in postopkovnimi določbami ZPP v zvezi z ZIZ. Navaja, da je odgovornost dediča za dolgove zapustnika podana le do višine vrednosti podedovanega premoženja in le v tej smeri lahko dedič poda ugovor, ki se nanaša na vrednost zapuščine oziroma ugovor pobotanja svoje terjatve do zapustnika iz podedovane zapuščine, ki pa ga dolžniki niso podali. Nadalje navaja, da sklepna ugotovitev sodišča, da je izterjava upnika zoper dediče sporna, še ne pomeni, da je ta skladna z veljavnimi določbami ZJSRS in ZIZ tudi nedopustna. ZIZ vsebuje izrecne določbe glede ugotavljanja in obravnave dejstev, zaradi katerih je izvršba nedopustna, določbe ZJSRS pa vsebujejo jasne dolžnosti upnika glede izterjave izplačanih nadomestil preživnine. Izpostavlja zakonodajni namen slednjega, ki je povečati socialno varnost določene kategorije otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga in z njimi poplačati državi sredstva, ki bodo nadalje porabljena za plačilo nadomestila preživnine. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje izvršbe zoper nove dolžnike po predlogu upnika.

3. Dolžniki na pritožbo upnika niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

6. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) glede na določbe Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) otroku prizna pravico do nadomestila preživnine, če mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, in če je postopek izvršbe neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece. Otrok na podlagi odločbe sklada pridobi pravico do nadomestila preživnine, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine zagotovljenih pravic preidejo na Sklad z dnem izvršljivosti odločbe (zakonita subrogacija po 28. členu ZJSRS). S prehodom terjatve vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine.

7. Odločba Sklada je tako (le) podlaga za vstop Sklada v položaj upnika (24. člen ZIZ), dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom.1 Pri odločbi Sklada v nasprotju s pritožbenimi prizadevanji upnika tako ne gre za določitev neke nove obveznosti dolžnika kot preživninskega zavezanca, temveč samo za nadomestno izpolnitev njegovih obveznosti, ki so mu bile določene s sodbo oziroma drugim izvršilnim naslovom. Tudi sama narava terjatve se (ob upoštevanju namena2, ki ga je zasledoval zakonodajalec z ustanovitvijo sklada), ni spremenila. S prehodom terjatve položaj preživninskega zavezanca v primerjavi s položajem, ko kot upnik nastopa otrok, ostaja enak.3

8. Zakonska subrogacija, do katere pride na podlagi določbe tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, je oblika zakonske cesije, zato dolžnik ohranja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upniku, tudi proti izpolnitelju, torej Skladu (421. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), glej tudi komentar k 275. členu OZ v dr. N. Plavšak in drugi, Obligacijski zakonik (OZ): (splošni del): s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003. str. 309), tudi ugovor prenehanja terjatve.

9. Tak ugovor, ki bi ga imeli nasproti prvotnemu upniku iz izvršilnega naslova, ki prestavlja temelj izterjevane preživninske terjatve, to je pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2683/2004IV z dne 20.1.2005, so uveljavljali tudi novi dolžniki kot dediči po pokojnem preživninskem zavezancu iz izvršilnega naslova, na katere je v skladu z določbo 132. člena Zakona o dedovanju v trenutku njegove smrti prešla tudi obveznost iz navedene sodbe. Po njej so upniki preživninske terjatve A. A., B. A. in C. A., na podlagi dedovanja po očetu, prejšnjem preživninskem zavezancu, sedaj tudi novi dolžniki v tem postopku. Uveljavljali so ugovor prenehanja terjatve (ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ) zaradi združitve osebe upnika in dolžnika v isti osebi (prvi odstavek 328. člena OZ), ki je po povedanem tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljen. S prehodom terjatve na Sklad vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov (tretji odstavek 28. člena ZJSRS), sedaj pa nasproti njemu v razmerju do te iste terjatve nastopajo otroci tudi kot dolžniki te (po temelju) iste terjatve.

10. Namen zakona ZJSRS, ki ga izpostavlja pritožba, navedenemu stališču ne nasprotuje. Bistveni namen zakona je povečati socialno varnost določene kategorije otrok, in ta je bil z odločbo o priznanju pravice do nadomestila dolžnikom kot preživninskim upravičencem, dosežen. Ohranitve in okrepitve preživninske odgovornosti preživninskega zavezanca po izvršilnem naslovu zaradi smrti le tega ni mogoče več doseči, z izterjavo preživninskega dolga od preživninskih upravičencev in poplačilom državi sredstev, ki bodo nadalje porabljena za plačilo nadomestila preživnine, pa bi bil bistveni namen povsem izvotlen.

11. Pritožbene graje sicer s pritožbo izpodbijane stroškovne odločitve upnik ni podal, zato je pritožbeno sodišče v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal kršitev. Ugovor dolžnikov je bil utemeljen, dolžniki so z njim uspeli in jim je upnik stroške, povezane z njegovo vložitvijo povzročil neutemeljeno, zato jim jih je dolžan povrniti (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

12. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

1 Prim. VSL sklepa III Ip 763/2018 z dne 24. 5. 2018 in III Ip 702/2016 z dne 23. 3. 2016. 2 Namen zakona je bil povečati socialno varnost določene kategorije otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga in z njim poplačati državi sredstva, ki bodo uporabljena za plačilo nadomestil preživnine (glej Obrazložitev Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem skladu Republike Slovenije, Poročevalec Državnega zbora, št. 46/99, str. 27.). 3 Takšno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 170/2010 z dne 16. 12. 2010.