Jedro

Če je obdolženec obtožen več kaznivih dejanj, je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, ko je sodba kot celota postala formalno in materialno pravnomočna, ne pa tudi, ko so postali pravnomočni njeni posamezni deli.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega A.F. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu je bil obdolženi A.F. spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ, za katero mu je bilo izrečena pogojna obsodba ter določena kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta (točka I). Iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP pa je bil oproščen obtožbe oškodovanca C.B. kot tožilca zaradi kaznivih dejanj ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ ter poškodovanje tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ (točka II, 1, 2).

Višje sodišče v Kopru je delno ugodilo pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca in prvostopenjsko sodbo glede kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ (točka II-2 izreka prvostopenjske sodbe) razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem pa je potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Obdolženčev zagovornik je dne 7.9.2006 zoper obsodilni del sodbe (točka I izreka prvostopenjske sodbe) vložil zahtevo za varstvo zakonitosti "iz vseh v pritožbi zatrjevanih kršitev zakona" in predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.

Vrhovna državna tožilka K.U. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 423. člena ZKP) predlagala, da Vrhovno sodišče zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrže kot nedovoljeno, saj sodba, ki jo izpodbija, še ni pravnomočna, torej ni izpolnjen zakonski pogoj za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (1. odstavek 420. člena ZKP).

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti praviloma le zoper pravnomočno sodno odločbo, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izpolnjena morata biti torej dva pogoja: 1. pravnomočna sodna odločba in 2. pravnomočno končan kazenski postopek. V primerih, kakršen je tudi obravnavani, ko je obdolženec obtožen več kaznivih dejanj (subjektivna koneksiteta), je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, ko je sodba kot celota postala formalno in materialno pravnomočna, ne pa tudi, ko so postali pravnomočni njeni posamezni deli.

V predmetni zadevi sodba zoper obdolženca še ni v celoti pravnomočna, saj je bila glede kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ (točka II-2 izreka prvostopenjske sodbe) razveljavljena in v tem obsegu vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V tem stadiju postopka zato zahteva za varstvo zakonitosti (še) ni dovoljena, saj je vložena pred pravnomočnostjo sodbe in končanjem kazenskega postopka, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).