Jedro

Pri ugotavljanju zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb gre za medicinsko vprašanje, saj tožena stranka o priznanju te pravice odloči na podlagi izvedenskega mnenja zdravnika posameznika ali komisije in sodišče samo ne razpolaga z ustreznim medicinskim mnenjem, tako da mora v takih primerih (praviloma) na predlog stranke izvesti dokaz z izvedencem ustrezne medicinske stroke.

V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke ni izvedlo in tožniku tako z zavrnitvijo predloga s postavitvijo neodvisnega izvedenca odvzelo možnost učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskih organov nasprotne stranke, ki so bile ključne za odločitev v postopku pred prvostopenjskim sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 16. 1. 2017 in 5. 10. 2016 in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo od 16. 2. 2017 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka. Štelo je, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, kakor so določeni v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 in da je zmožen opravljati večino osnovnih življenjskih aktivnostih. Navedeno je zaključilo iz skladnih mnenj obeh invalidskih komisij in iz predložene zdravstvene dokumentacije.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz zdravstvene dokumentacije namreč izhaja, da je tožnik upravičen do pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj pri njem več kot očitno obstaja neogibna potreba po stalni pomoči in postrežbi za opravljanje osnovnih življenjskih opravil. Tožnik fizično, niti psihično ni zmožen skrbeti zase in je zato prisiljen proti plačilu najeti druge, ki mu pomagajo pri osnovnih življenjskih potrebah. Sodišče tudi ni izvedlo predlaganih dokazov s strani tožnika. Tožnik je predlagal dokaz z izvedencem ustrezne medicinske stroke, sodišče je navedeni dokaz zavrnilo, vendar tega ni obrazložilo in s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutno bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je pri tožniku podano takšno stanje, da bi bil upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo. Pravna podlaga je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami), kjer je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo urejena v členih od 99 do 104. Do dodatka za pomoč in postrežbo imajo pravico uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega (99. člen ZPIZ-2). Kaj so osnovne življenjske potrebe, določa 101. člen. Ta v prvem odstavku pravi, da je pomoč in postrežba uživalca pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov, ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

6. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem šteje, da gre pri ugotavljanju zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb za medicinsko vprašanje, saj tožena stranka o priznanju te pravice odloči na podlagi izvedenskega mnenja zdravnika posameznika ali komisije in sodišče samo ne razpolaga z ustreznim medicinskim mnenjem, tako da mora v takih primerih (praviloma) na predlog stranke izvesti dokaz z izvedencem ustrezne medicinske stroke.

7. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke ni izvedlo in tožniku tako z zavrnitvijo predloga s postavitvijo neodvisnega izvedenca odvzelo možnost učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskih organov nasprotne stranke, ki so bile ključne za odločitev v postopku pred prvostopenjskim sodiščem. Pritožnik proti izpodbijanim odločbam zavoda ne more voditi učinkovite enakopravne obrambe, čemu sodišče v sporu, v katerem je odločilno strokovno medicinsko stanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zavrne dostop do takšnega strokovnega znanja (glej sodbo ESČP v zadevi Korošec proti Sloveniji in odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 233/15-17).

8. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo tožniku omogočati enakost orožij v postopku in postaviti sodnega izvedenca s potrebnim medicinskim znanjem, ki se bo določno opredelil do tega, ali je pri tožniku podano takšno zdravstveno stanje glede posameznih elementov za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, kakor so določeni v 101. členu ZPIZ-2. 9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrača v novo sojenje, saj kršitve postopka, glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridržana za končno odločbo.