Jedro

Na podlagi 2. odstavka člena 26 ZVEtL se glede odločanja o stroških postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini uporabljajo določila ZNP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da nasprotna udeleženka M. sama trpi stroške postopka.

Zoper tak sklep se pritožuje nasprotna udeleženka M. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagatelju naloži plačilo njenih stroškov. V pritožbi M. navaja, da je postopek samo v interesu predlagatelja in ne v javnem interesu in bi moralo sodišče na podlagi člena 35/3 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) predlagatelju naložiti plačilo stroškov in se pri tem sklicuje na odločbe višjih sodišč in jih citira (Cp 596/2007, I Cp 1982/99, Cp 895/2011, I Cp 2580/2011). M. se tudi sklicuje na peti odstavek člena 35 ZNP in trdi, da je predlagatelj povzročil stroške po svoji krivdi in se sklicuje na odločbo II Cp 2393/2006, saj je bil spor nepotreben ter odločbe I Cp 199/2005 in Cp 715/2007. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov je materialnopravno pravilna. Zakon o nepravdnem postopku, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi drugega odstavka člena 26 Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL) glede stroškov postopka določa, da vsak udeleženec trpi sam stroške postopka, razen če zakon določa drugače, to je, da trpi stroške eden od udeležencev (prvi in četrti odstavek člena 35 ZNP). Ker ZVEtL nima posebnih določb o stroških je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Tretji odstavek člena 35 ZNP pritožniku ne daje pravice do povračila stroškov, ampak ta tretji odstavek govori o stroških, ki nastanejo v zvezi s postopkom, to je za izvedbo postopka ne pa o povračilu stroškov nasprotni stranki. Do povračila stroškov bi bil nasprotni udeleženec upravičen, če bi tako določal zakon ali če bi šlo za separatne stroške, ki bi nastali po krivdi enega udeleženca, za kar v konkretnem primeru ne gre. Nasprotna udeleženka se v pritožbi sklicuje na številne odločbe pritožbenih sodišč in jih tudi citira, vendar te v konkretnem primeru glede na določbe ZNP o stroških ne pridejo v poštev in na te citirane odločbe zaradi nepotrebnosti pritožbeno sodišče ne odgovarja.

Glede na navedeno je bilo pritožbo nasprotnega udeleženca M. zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365, tč. 2 v zvezi s členom 37 ZNP).

Ker vsak udeleženec trpi svoje stroške, predlagateljica tudi ni upravičena do povračila stroškov odgovora na pritožbo in mora v posledici tega sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem.