Jedro

Ob dejstvu, da je bilo med drugim ugotovljeno, da so bila okna v hiši zatemnjena, zaznaval pa se je tudi močan vonj po konoplji, poraba električne energije pa se je enormno povečala, saj je za več kot dvakrat presegala povprečje slovenskega odjemalca, kar nikakor ni mogoče pripisati le uporabi klimatskih naprav, ki bi jih naj v poletnih mesecih uporabljala obdolženca, kot skuša to prikazati pritožnik, pritožba s prikazovanjem, da za izdajo odredbe ni bilo utemeljenih razlogov, zaradi česar je le-ta nezakonita, nikakor ne more prepričati.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolžene E. M. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zagovornika obdolžene E. M. za izločitev nedovoljenih dokazov, kot je to podrobneje povzeto v točki I izpodbijanega sklepa. Zoper tak sklep se je zagovornik obdolžene E. M. pritožil. V pritožbi navaja, da sklep prvostopnega sodišča izpodbija „zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in sicer kršitve obdolženčeve pravice do obrambe po določbi 17. člena ZKP in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, zaradi kršitev z ustavo RS zajamčenih človekovih pravic obdolžencu, predvsem pravice enakosti pred zakonom po 14. členu, pravice varstva človekove osebnosti in dostojanstva po 21. členu, pravice do pravnih jamstev v kazenskem postopku po 29. členu Ustave RS, varstva pravice zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave Republike Slovenije, pravice obdolženca, zaradi kršitev določb 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 373. členu ZKP.“ Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi in iz spisa izloči vse dokaze, katerih izločitev je obdolženka predlagala v predlogu z dne 10. 1. 2019. 2. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

3. Ob številnih kršitvah, ki jih v uvodu svoje pritožbe navaja obdolženkin zagovornik posameznih kršitev pritožnik ne obrazlaga, iz vsebine njegovih pritožbenih navedb pa je razbrati, da ne soglaša z odločitvijo prvostopnega sodišča, ker je le-to njegov predlog zavrnilo. Očitno meni, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačne zaključke.

4. S pritožnikom pa ni mogoče soglašati. Predlog policije za izdajo odredbe za hišno preiskavo ni bil neutemeljen in ni vseboval le pavšalnih navedb in tudi sodišče ni ravnalo nekritično, ker je sledilo pobudi za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Preiskovalna sodnica je odredbo, na katero se sklicuje pritožnik, izdala po presoji okoliščin navedenih v izpodbijanem sklepu, tudi na podlagi tega, da so policisti s poizvedbami na terenu preverjali zanesljivost anonimnega prijavitelja oziroma objektivno zanesljivost njegovega obvestila. Ob dejstvu, da je bilo med drugim ugotovljeno, da so bila okna v hiši zatemnjena, zaznaval pa se je tudi močan vonj po konoplji, poraba električne energije pa se je enormno povečala, saj je za več kot dvakrat presegala povprečje slovenskega odjemalca, kar nikakor ni mogoče pripisati le uporabi klimatskih naprav, ki bi jih naj v poletnih mesecih uporabljala obdolženca, kot skuša to prikazati pritožnik, pritožba s prikazovanjem, da za izdajo odredbe ni bilo utemeljenih razlogov, zaradi česar je le-ta nezakonita, nikakor ne more prepričati.

5. Glede na vse navedeno, in razloge, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.