Jedro

Kadar izvršilni naslov dolžniku nalaga sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine sposobne za prenos lastninske pravice, izvršilni postopek ni potreben. Obveznost izhajajoča iz izvršilnega naslova velja za izpolnjeno z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki je izvršilni naslov (prvi odstavek 238. člena ZIZ). Zato upnik nima pravnega interesa za vodenje izvršilnega postopka, katerega namen je dolžnika prisiliti k izpolnitvi obveznosti.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in predlog za izvršbo zavrže. Upnica je dolžna dolžnici povrniti 37.200,00 SIT stroškov ugovornega postopka z zakonskimi zamudnini obrestmi od 3.4.2002 dalje do plačila, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočne sodbe Okroženega sodišča v L..., opr. št. P ... z dne ... v zvezi s sodbo Višjega sodišča v L..., opr. št. II Cp ... z dne ...) je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo, da je dolžnica dolžna v roku 8 dni izpolniti obveznost do upnice in sicer ji prodati in z njo skleniti kupoprodajno pogodbo za trosobno stanovanje št. 3, ki obsega 95,63 m in shrambo št. 3 v kleti, ki obsega 4,50 m, ki se nahaja v mansardi poslovno stanovanjskega objekta "S..." na T... v L..., za kupnino v znesku 2.281.525,00 SIT, zmanjšano za popust v višini 60% od vrednosti stanovanja po določilu 119. člena Stanovanjskega zakona (912.610,00 SIT), pri čemer je upnica dolžna plačati tako določeno kupnino v roku 60 dni po sklenitvi prodajne pogodbe in izstaviti upnici za vknjižbo lastninske pravice primerno listino na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižnji prenos lastninske pravice na omenjenem trosobnem stanovanju, št. 3, ki obsega 95,63 m in shrambo št. 3 v kleti, ki obsega 4,50 m, ki se nahaja v mansardi poslovno stanovanjskega objekta "S..." na T... v L..., ki stoji na parceli št. ..., vpisani v vložku št. ... k.o. G... L..., pri čemer se ugotovi, da je upnica svojo obveznost, ki ji je bila naložena z isto sodno odločbo, že izpolnila z nakazilom celotnega zneska 2.281.525,00 SIT na račun upnice. V kolikor upnica ne bo izpolnila navedene obveznosti, se ji izreče denarna kazen v višini 1.000.000,00 SIT. Če dolžnica ne bo izpolnila naloženega naj sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izda nov sklep, s katerim naj določi nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo višjo denarno kazen, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne bo dosegel desetkratnega zneska iz drugega odstavka 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo stroške upnika na 40.000,00 SIT.

Zoper navedeni sklep o izvršbi je upnica vložila pravočasni ugovor. V ugovoru navaja, da v izvršilnem predlogu in predlganem sklepu ni zahtevka za povračilo stroškov, sodišče prve stopnje pa je kljub temu stroške odmerilo. Opozarja, da je zoper izvršilni naslov vložila revizijo o kateri sicer še ni odločeno. Dolžnica tudi meni, da je ni mogoče prisiliti k zapisu in podpisu pogodbe v nasprotju z njeno voljo in prepričanjem. Za vsako pogodbo mora biti prisotno soglasje volj pogodbenih strank, sicer je takšna pogodba nična. V konkretnem primeru po prepričanju dolžnice ne gre za dejanje, ki bi ga lahko opravila le dolžnica. Kadar dolžnik ne more soglasno podpisati pogodbe, so na razpolago številne sodne odločbe, da se s sodbo nadomesti zahtevana listina. Žal upnica tega v pravdnem postopku ni zahtevala, čeprav bi bilo verjetno edino to ustrezno. Zahtevano listino je mogoče nadomestiti z ustreznim sodnim izrekom, nikakor pa dolžnika ni mogoče prisiljevati k podpisu, glede na zakonske določbe, nične listine. Dejanje, ki ga zahteva upnica na podlagi pravnomočne sodne odločbe po mnenju dolžnice ni dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik, pač pa bi se upnica morala poslužiti drugačnih načinov oziroma drugega postopka. Dolžnica tudi meni, da je sklep o izvršbi v nasprotju z izvršilnim naslovom. Upnica znesek 2.281.525,00 SIT določen v pravnomočni sodbi, ki je izvršilni naslov, v izvršilnem predlogu zmanjšuje na 912.610,00 SIT. Upnica torej dodaja nekaj česar v izvršilnem naslovu ni. Zaradi vesga navedenega dolžnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, upnici pa naloži v plačilo stroške postopka dolžnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločanja do plačila.

Po določilu prvega odstavka 57. člena ZIZ je bil ugovor vročen upnici, ki je nanj odgovorila. Predlaga zavrnitev ugovora.

Ugovor je utemeljen.

V obravnavanem primeru izvršilni naslov dolžnici nalaga obveznost upnici prodati in z njo skleniti kupoprodajno pogodbo za trisobno stanovanje na T... v L..., za kupnino 2.281.525,00 SIT, dolžnici pa nalaga obveznost plačati tako določeno kupnino v roku 60 dni po sklenitvi prodajne pogodbe. Prav tako dolžnici nalaga, da v 15 dneh izstavi upnici za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižnji prenos lastninske pravice na stanovanju, na ime upnice.

Po določilu prvega odstavka 238. člena ZIZ, dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Upoštevajoč citirano zakonsko določilo upnici v obravnavanem primeru ni bilo potrebno predlagati izvršbe, ker zakon vzpostavlja fikcijo izpolnitve obveznosti izhajajoče iz sodne odločbe z dnem pravnomočnosti le te. Z drugimi besedami, šteje se, da je dolžnik podal zahtevano izjavo, torej izrazil voljo, da sklepa kupoprodajno pogodbo, kot tudi, da dovoljuje prenos lastninske pravice spornega stanovanja na upnico. Obveznost izhajajoča iz izvršilnega naslova velja za izpolnjeno od dne 12.9.2001 (ko je postala pravnomočna sodna odločba s katero je bilo dolžniku naloženo skleniti pogodbo in izstaviti zemljiškoknjižno listino). Ker je namen izvršilnega postopka doseči prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, v konkretnem primeru pod grožnjo denarne kazni, obveznost pa je že izpolnjena, po oceni pritožbenega sodišča upnica nima pravnega interesa za predlagano izvršbo. Sodni organi namreč nudijo pravno varstvo le tedaj, kadar je za varstvo pravic in zagotovitev pravnega reda to nujno. V danem primeru je, kot že rečeno, dolžnikova obveznost izpolnjena, zaradi česar postopek prisilne izvršbe ni potreben. Izdana sodna odločba, ki je v tem postopku izvršilni naslov, je tista listina, na podlagi katere bo upnica lahko predlagala vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo (21. člen v zvezi z 64. členom Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 33/95).

Ker je pravni interes osnovna procesna predpostavka dopustnosti vsakega sodnega postopka, tudi izvršilnega je bilo zaradi pomanjkanja le-tega potrebno ugovoru ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in predlog za izvršbo zavreči (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, v zvezi z 15. členom ZIZ). Glede na to, da ni podan osnovni pogoji za vodenje izvršilnega postopka, pritožbeno sodišče ugovornih navedb vsebinsko ni obravnavalo.

Ker je dolžnica z ugovorom uspela ji je upnica dolžna povrniti stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ in 165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Le te je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 7/95, v nadaljevanju OT). Po določilu 16. člena OT je pri odločanju o povrnitvi stroškov zastopanja upoštevalo vrednost točke po tarifi veljavni na dan odmere (100,00 SIT), število točk pa po tarifi veljavni v času izvršenega opravila (100,00 SIT). Sodišče je dolžnici priznalo stroške sestave obrazloženega ugovora v višini 300 točk ali 30.000,00 SIT (priglašenih 500 točk, vendar v skladu s tretjo alinejo 6. točke Tar. št. 21 OT, priznanih le 300 točk), stroške končnega poročila stranki 10 točk ali 1.000,00 SIT (priglašenih 50 točk, v skladu s 4. točko Tar. št. 33, priznanih le 10 točk) in 20% davek na dodano vrednost (6.200,00 SIT). Stroškov za konferenco s stranko pritožbeno sodišče ni priznalo, ker so zajeti v stroškovni postavki sestave obrazloženega ugovora. Skupno je upnica dolžna povrniti dolžnici 37.200,00 SIT stroškov ugovornega postopka. Ker stroški predloga za izvršbo in odgovora na ugovor niso bili potrebni, jih nosi upnica sama (peti odstavek 38. člena ZIZ in 165., 154. in 155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).