Jedro

Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po ZPol v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. dosjeja: ... št. zadeve: ... z dne 3. 3. 2016 in odločba št. dosjeja: ... št. zadeve: ... z dne 7. 7. 2016 in da se mu prizna pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 13. 2. 2016 dalje ter mu v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe izda odločbo o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine. Obenem je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje napačno. Citira 39. a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 102/2015, v nadaljevanju ZPIZ-2 B). Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji ureja le Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012, v nadaljevanju ZPIZ-2), kar je razvidno tudi iz 36. točke 7. člena tega zakona. Tožnik pa le na podlagi Zakona o policiji (Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami, v nadaljevanju ZPol) pogojev za starostno pokojnino ne more izpolniti. 87. člen ZPol le določa pogoje minimalno 15 let dobe s statusom pooblaščene uradne osebe, kakršnihkoli drugih pogojev pa ne določa. Vztraja, da je pogoje za starostno pokojnino iz 399. člena ZPIZ-2 tudi izpolnil in s tem izpolnil pogoje za starostno pokojnino po ZPIZ-2, to je "po tem zakonu", kar mu skladno z 39. a členom ZPIZ‑2 B daje pravico do 20 % starostne pokojnine. ZPIZ-2 nikjer ne določa, da imajo pravico do 20 % starostne pokojnine le osebe, ki izpolnijo pogoje po 27. členu ZPIZ-2 in ne tudi tiste, ki izpolnijo pogoje po 399. členu ZPIZ-2. Razmejevanje "po tem zakonu" pa je v 39. a členu ZPIZ-2 B dodano zato, ker se s tem razmejuje med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje po ZPIZ-2 od tistih, ki izpolnjujejo pogoje po prej veljavnih predpisih, saj je ZPIZ-2 B razširil pravico do 20 % starostne pokojnine tudi na tiste, ki so pravico do starostne pokojnine pridobili po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012. Sklicuje se na določbe ZPIZ-2, iz katerih je razvidno, da ZPIZ-2 določa novo obliko bonusa, ki se priznava vsakomur, ki se odloči ostati v zavarovanju po izpolnitvi pogoja za predčasno oziroma starostno pokojnino, in sicer v obliki izplačila 20 % predčasne oziroma starostne pokojnine. Iz predloga ZPIZ-2 je razvidno, da je cilj ZPIZ-2 B v tem, da bodo ob izpolnitvi pogoja za starostno ali predčasno pokojnino vse kategorije zavarovancev upravičene do prejemanja 20 % predčasne oziroma starostne pokojnine. Res je sicer, da je v samem predlogu hkrati pri obrazložitvi posameznih členov navedeno, da je ta pravica vezana na izpolnjevanje pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar pa je takšno stališče v nasprotju z zgoraj izpostavljenimi načeli in zagotovili in poleg tega to tudi ni razvidno iz samega besedila 39. a člena ZPIZ-2 B. Če bi ZPIZ-2 B želel uvesti razdelitev med tiste, ki izpolnijo pogoje po 27. členu ZPIZ-2 in tiste, ki izpolnijo pogoje po 399. členu ZPIZ-2, bi moral to izrecno določiti v samem zakonu in navesti, da takšna pravica ne velja za vse zavarovance oziroma izrecno določiti, da to ne velja za tiste, ki se upokojijo pod ugodnejšimi pogoji iz 399. člena ZPIZ-2. Meni, da stališče prvostopenjskega sodišča v tej zadevi in stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 138/2017 kršita tožnikove človekove pravice in sicer pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, pravico do pokojnine iz 50. člena Ustave RS in kršijo načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS ter načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Zaradi teh razlogov je bila zoper navedeno sodbo Vrhovnega sodišča RS na Ustavno sodišče RS tudi vložena ustavna pritožba. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev določb Ustave RS.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) v obravnavanem primeru presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 7. 7. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 3. 2016. S slednjo je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine na podlagi 39. a člena ZPIZ-2 B z obrazložitvijo, da tožnik v letu 2016 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine po splošnem predpisu.

6. Med strankama ni sporno, da je tožnik pri tožencu zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine vložil dne 12. 2. 2016. Tedaj je že veljal ZPIZ-2 B in določba 39. a člena. Ta določa, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012, v skladu s prvim odstavkom 391. in 394. člena tega zakona, če se zavarovanec za to odloči od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

7. Pogoje za starostno pokojnino ZPIZ-2 določa v 27. členu. Po tej določbi zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Skladno s petim odstavkom 27. člena ZPIZ-2 je bila starost 60 let v letu 2016 za moške znižana na starost 59 let in 4 mesece ob hkratnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V 18. členu ZPIZ-2 B pa je določeno, da se šteje, da zavarovanec - član, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoje dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39. a člena tega zakona, vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena.

8. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik do dneva vložitve zahteve dopolnil 51 let in 4 mesece starosti in 38 let, 5 mesecev in 12 dni pokojninske dobe. Od te dobe se je 5 let in 10 mesecev zavarovalne dobe štelo s povečanjem 12/16 v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 12. 2000. 9. Po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 je za leto 2016 določen splošni pogoj za upokojitev, če zavarovanec izpolnjuje starost 59 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 5 let in 10 mesecev, se skladno z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece tožniku lahko zniža za 5 let in 10 mesecev na račun benifikacije in sicer na starost 53 let in 6 mesecev. Tožnik je na dan vložitve zahteve 12. 2. 2016 dopolnil 51 let in 4 mesece starosti in 38 let, 5 mesecev in 12 dni pokojninske dobe brez dokupa. To pa pomeni, da tožnik na dan 12. 2. 2016 ne izpolnjuje niti pogoja pokojninske dobe brez dokupa niti starosti za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za izplačilo 20 % pokojnine po prvem odstavku 39. a člena ZPIZ-2 B. 10. Tožnik sicer izpolnjuje pogoje starosti in dobe po 399. členu ZPIZ-2 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena ZPol, za priznanje pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu. ZPol med drugim za pridobitev pravice do starostne pokojnine zahteva tudi, da ima zavarovanec določeno obdobje status pooblaščene uradne osebe. Ne glede na to, da tožnik za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 ob predpostavki, da je izpolnjen tudi pogoj statusa pooblaščene uradne osebe, pa to za odločitev glede izplačila 20 % starostne pokojnine ni odločilno. Glede na 39. a člen ZPIZ-2 B se pravica do starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogoja za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati. Šteje se namreč, da v kolikor tožnik izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2, da izpolnjuje pogoje po posebnem predpisu. Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po ZPol v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.

11. Pritožbeno sodišče še dodatno poudarja, da je bilo v prvotnem besedilu tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % pokojnine določeno, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vsaj do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. V citirani določbi prvotnega besedila 38. člena ZPIZ-2 posebni pogoj, da mora zavarovanec izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu, ni bil določen. Za razliko od prvotno od 1. 1. 2013 veljavne določbe 38. člena ZPIZ-2 pa je v 39. a členu ZPIZ-2 B ta pogoj izrecno določen. Takšna določba tudi zasleduje namen, zaradi katerega je bilo prvotno besedilo 38. člena ZPIZ-2 glede izplačevanja 20 % pokojnine, spremenjeno. Kot izhaja iz obrazložitve k 7. členu ZPIZ-2 B v Poročevalcu je možnost prejemanja 20 % pokojnine le v primeru upokojitve po splošnih predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa v primeru upokojitve po posebnih predpisih. To dodatno potrjuje spremenjeni osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 (18. člen ZPIZ-2 B), ki priznanje zahtevane pravice izrecno pogojuje z izpolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe.

12. Ker se določba 39. a člena ZPIZ-2 B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca na podlagi 81. člena ZDSS-1. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Hkrati je v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.