Jedro

Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Ne glede na to, ali so upravnik in etažni lastniki sklenili poseben dogovor, pa ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ), če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Upravnik lahko svoje upravičenje za izterjavo vplačil v rezervni sklad prenese na drugo osebo, ki mora od etažnega lastnika terjati plačilo v svojem imenu, vendar na poseben račun, na katerem se rezervna sredstva zbirajo. Ker je bila med upravnikom in tožnikom s pogodbo na tožnika prenesena pravica do izterjave prispevkov v rezervni sklad, tožnik pa je plačilo terjal v svojem imenu in na račun etažnih lastnikov, je tožnik upravičen vložiti predmetno tožbo.

Določitev višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad pri odločanju o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 in prvega odstavka 41. člena SZ-1 šteje za posel rednega upravljanja, o poslih rednega upravljanja pa se odloča z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih (četrti odstavek 37. člena SZ-1).

Po petem odstavku 41. člena ZIZ verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Če dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tožnik je tako šele po vloženem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi pravočasno predložil verodostojne listine v dopolnitvi tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni od prejema prvostopenjske sodbe na TRR rezervnega sklada večstanovanjske stavbe na naslovu V., plačati znesek 240,07 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 27. 12. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter odloči, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Navaja, da sklep glede povišanja mesečnega prispevka v rezervni sklad ni bil pravilno sprejet ter izpodbijani sklep temelji na napačnem stališču, da ima upravnik večstanovanjske stavbe na naslovu V., A., d.o.o., aktivno procesno legitimacijo za izterjavo sredstev iz rezervnega sklada. Tožnik v času vložitve predloga za izvršbo z vso potrebno dokumentacijo še ni razpolagal, saj je verodostojne listine prvič predložil šele v pripravljalni vlogi z dne 15. 4. 2019. Tožba tožnika je bila oddana nepopolno, tako da je moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati na dopolnitev. Prav tako je tožnik šele v dopolnitvi tožbe prvič navedel, da je osnova za tožbo Pogodba o odstopu z dne 26. 12. 2018 in jo tudi takrat prvič priložil, kar vnaša dvom v čas nastanka te pogodbe. V kolikor bi pogodba resnično nastala 26. 12. 2018, bi jo tožnik lahko priložil kot dokaz k predlogu za izvršbo. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je upravnik skladno z ustaljeno sodno prakso aktivno legitimiran za izterjavo vplačil v rezervni sklad. Aktivno legitimacijo bi mu lahko podelili le etažni lastniki, ki so na podlagi drugega odstavka 119. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ2) skupni lastniki sredstev rezervnega sklada. Pri tem se sklicuje na sodbo in sklep tukajšnjega sodišča II Cp 2718/2017 z dne 10. 4. 2018. Navaja, da je Plan vzdrževalnih in obnovitvenih del, ki je bil predstavljen na ponovljenem zboru lastnikov stanovanj dne 9. 10. 2017, slab, ker ni sestavljen v skladu z določili 7. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Pravilnik3). Plan ni bil potrjen s potrebno tričetrtinsko večino. Le pravilno potrjen in sprejet plan, kot to določa tretji odstavek 7. člena Pravilnika, je lahko podlaga za odločanje o povišanju prispevka v rezervni sklad. Tudi o povišanju prispevka mora biti doseženo več kot 75% soglasje in ne 18,89%. Sklep o povišanju prispevka v rezervni sklad je zato neveljaven in nezakonit. Oba upnika, tako družba A., d.o.o. kot tudi tožnik, sta vložila vsaka svoj predlog za izvršbo na Okrajno sodišče v Ljubljani na osnovi predpostavke, da ima upravnik aktivno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, kar kaže na to, da se upravnik skupaj s tožnikom vede nesramno in samovoljno. Dodaja še, da se Pogodba o upravljanju z dne 27. 10. 1995 v 25 letih ni spremenila in bi moral biti vsaj zaradi prehoda iz valute SIT na valuto EUR sklenjen aneks k pogodbi, zato v skladu s to pogodbo upravnik lahko upravlja le redne posle, za posel kot je bil izveden v predmetni zadevi, pa bi moral skleniti poseben dogovor z lastniki stanovanj.

3. Na vročeno pritožbo je tožnik podal odgovor. Predlagal je zavrnitev pritožbe in naložitev stroškov odgovora na pritožbo toženki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbenega sodišča, razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. V konkretnem primeru je tožnik dne 27. 12. 2018 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zneska 240,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2018. Na ugovor dolžnice je sodišče s sklepom z dne 24. 1. 2019 sklep o izvršbi razveljavilo in sklenilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Zahtevek tožnika se nanaša na neplačane in zapadle obveznosti toženke glede prispevkov v rezervni sklad. Znesek predstavlja razliko med zneskom, ki ga toženka vplačuje v rezervni sklad in med zneskom, ki ga je upravnik zaračunaval na podlagi sklepa etažnih lastnikov z dne 9. 10. 2017 o povišanju prispevka na 0,60 EUR/m2. Toženka je trdila, da sklep etažnih lastnikov ni bil sprejet z zadostno večino ter da upravnik nima aktivne procesne legitimacije za izterjavo sredstev rezervnega sklada, niti takšnega upravičenja ni mogel pravno veljavno prenesti na tožnika.

7. Sodišče prve stopnje je predmetni spor pravilno presojalo na podlagi določb 34. člena Stanovanjskega zakonika (SZ-14) in 37. člena SZ-1, ki določata, da zbor etažnih lastnikov veljavno odloča, če je na seji zbora prisotna takšna večina, ki se v skladu s tem zakonom zahteva za odločanje. Če predlagana odločitev ni sprejeta, ker na zboru ni bila prisotna potrebna večina, lahko zbor z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih sklene, da naj upravnik v roku največ 14 dni skliče ponovljeno zasedanje zbora. Zbor lastnikov o predlogih, ki se nanašajo na redno upravljanje, na ponovljenem zasedanju sklepa z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih.

8. Pritožbeno sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, in sicer da: - je bila družba A., d.o.o. s Pogodbo z dne 27. 10. 1995 določena za upravnika večstanovanjske zgradbe na naslovu V., - je toženka lastnica stanovanja št. 70 ID znak 000-1587-40 na naslovu V., - je dne 9. 10. 2017 potekal ponovljeni zbor etažnih lastnikov večstanovanjske zgradbe na naslovu V., - so na navedenem zboru etažni lastniki sprejeli Plan vzdrževalnih in obnovitvenih del, v sklopu katerega so izglasovali povišanje vplačila prispevka v rezervni sklad na 0,60 EUR/m2, - je bilo na zboru prisotnih 23,42% etažnih lastnikov, za dvig prispevka na 0,60 EUR/m2 je glasovalo 18,89% etažnih lastnikov, za dvig prispevka na 0,50 EUR/m2 pa 4,53% etažnih lastnikov, - je upravnik A., d.o.o. s Pogodbo o odstopu z dne 26. 12. 2018 na tožnika prenesel pravico do izterjave prispevkov etažnih lastnikov v rezervni sklad.

9. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima tožnik aktivno procesno legitimacijo v tem pravdnem postopku. Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena SPZ), zato so etažni lastniki kot materialnopravni upravičenci aktivno legitimirani od neplačnikov izterjati plačila v rezervni sklad. Ne glede na to, ali so upravnik in etažni lastniki sklenili poseben dogovor, pa ima upravnik aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad že na podlagi zakona. Tretji odstavek 44. člena SZ-1 oziroma šesti odstavek 119. člena SPZ namreč določata, da če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu; poziv upravnika pa se šteje za verodostojno listino v smislu zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Upravnik ima tako že na podlagi zakona (šesti odstavek 119. člena SPZ) aktivno procesno legitimacijo za sodno izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.5 Posledično lahko upravnik svoje upravičenje za izterjavo vplačil v rezervni sklad prenese na drugo osebo, ki mora od etažnega lastnika terjati plačilo v svojem imenu, vendar na poseben račun, na katerem se rezervna sredstva zbirajo. Ker je bila med upravnikom in tožnikom s Pogodbo o odstopu z dne 26. 12. 2018 na tožnika prenesena pravica do izterjave prispevkov v rezervni sklad, tožnik pa je plačilo terjal v svojem imenu in na račun etažnih lastnikov, je tožnik upravičen vložiti predmetno tožbo. Stališče pritožnice, da takšnega upravičenja upravnik oziroma tožnik nima, je v nasprotju z materialnimi določbami in sodno prakso. Tudi v pritožbi citirana sodna praksa, ki jo je toženka sicer napačno povzela, je skladna s takšnim stališčem sodne prakse.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke v smeri, da tožnik z verodostojnimi listinami v času vložitve predloga za izvršbo še ni razpolagal ter ga je moralo sodišče prve stopnje pozvati na dopolnitev tožbe, zato tožbeni zahtevek ni utemeljen. Po petem odstavku 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ6) verodostojne listine, na podlagi katere se zahteva izvršbo, upniku k predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Če dolžnik zoper sklep o izvršbi vloži ugovor, sodišče razveljavi sklep o izvršbi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). Tožnik je tako šele po vloženem ugovoru toženke zoper sklep o izvršbi pravočasno predložil verodostojne listine v dopolnitvi tožbe.

11. Določitev višjega zneska mesečnega vplačila v rezervni sklad pri odločanju o načrtu vzdrževanja se na podlagi tretjega odstavka 26. člena SZ-1 in prvega odstavka 41. člena SZ-1 šteje za posel rednega upravljanja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je bil sklep etažnih lastnikov za povišanje prispevka vplačila v rezervni sklad sprejet pravilno in z zadostno večino, saj je bil sklep sprejet na ponovljenem zboru lastnikov, kjer se o poslih rednega upravljanja odloča z večino prisotnih etažnih lastnikov po solastniških deležih (četrti odstavek 37. člena SZ-1). Za povišanje prispevka je glasovalo 18,89% etažnih lastnikov od skupno prisotnih 23,42% etažnih lastnikov, kar je veliko več kot zgolj večina (80,66%). Pri sprejemu navedenega sklepa so bile upoštevane tudi določbe 7. člena Pravilnika, saj je bil sklep o povišanju prispevka sprejet na podlagi načrta vzdrževanja, kot sestavni del Plana vzdrževalnih del in obratovalnih del za prihodnje petletno obdobje (tč. 3 Zapisnika zbora, priloga A5), plan pa je obsegal vse zahtevane sestavine, do česar se je sodišče prve stopnje že obširno opredelilo v tč. 17. Drugačno zavzemanje pritožnice v pritožbi, da Plan vzdrževalnih in obnovitvenih del ni bil sprejet, pomeni neupoštevani pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi za predmetni posel moral upravnik skleniti poseben dogovor z etažnimi lastniki. Odločanje o načrtu vzdrževanja se šteje za posel rednega upravljanja, zato je vsa dejanja upravnik veljavno opravljal na podlagi sklenjene Pogodbe z dne 27. 10. 1995. 12. Pritožnica še navaja, da sta tako tožnik kot upravnik vložila vsak svoj predlog za izvršbo. Iz v pritožbi citiranih opravilnih številk je razvidno, da ne gre za iste terjatve, zato določbe ZPP v smislu, da je bilo z izpodbijano sodbo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno, niso bile kršene.

13. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo očitanih kršitev postopka, pa tudi ne drugih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 442. členom ZPP).

14. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in 1. odst. 155. člena ZPP. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi te zadeve, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20 3 Ur. l. RS, št. 60/09, 87/11 in 85/13 4 Ur. l. št. 69/03 s spremembami 5 Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 263/2015 z dne 4.4.2016 6 Ur. l. RS, št. 51/98