Jedro

Na podlagi gramatikalne razlage je zaključiti, da gre pri OT za dve vrsti stroškov: 1. za odvetniške storitve in 2. za izdatke, ki so potrebni za izvršitev dela. Izdatke ureja 11. člen OT, odvetniške storitve pa so ovrednotene v tarifi kot posebnem delu OT. Pojem odvetniške storitve po definiciji iz prvega odstavka 2. člena OT je primerljiv s pojmom „delo“ (odvetniško delo) iz petega odstavka 17. člena ZOdv. Navedeno stališče, torej da se določba petega odstavka 17. člena ZOdv nanaša le na odvetniške storitve, je sodišče preverilo še na podlagi obrazložitve 1. člena Predloga ZOdv-D (Poročevalec državnega zbora RS z dne 4. 12. 2014), iz katerega izhaja, da je cilj navedenega predloga zakona omejitev izdatkov državnega proračuna za storitve odvetnikov. Torej, ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT, kot izhaja iz obravnavanega primera.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 179/2017 z dne 25. 1. 2018 se dopolni tako, da se tožniku prizna še 21,5 točk za materialne stroške, kar je tožena stranka dolžna nakazati na račun tožnika v roku 15 dni.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 114,19 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka odločila, da se odvetniku A.A. (v nadaljevanju tožnik) odmeri nagrada in stroški za zastopanje v višini 935,99 EUR in da se nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) izplačajo iz sredstev za BPP ter v 2. točki izreka, da se v presežku predlog za izplačilo stroškov zavrne.

2. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je bila upravičencu B.B. dodeljena BPP za zastopanje na prvi stopnji pred Okrožnim sodiščem v Krškem I Kmp 12073/2017. Za izvajanje dodeljene BPP je bil določen tožnik, ki je dne 5. 1. 2017 (pravilno 5. 1. 2018) pravočasno priglasil nastale stroške. Sodišče je na podlagi stroškovnika, v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) tožniku priznalo 700 točk za zaslišanje dne 24. 5. 2017, 150 točk za trajanje dne 24. 5. 2017, 300 točk za zaslišanje dne 25. 5. 2017, 100 točk za trajanje dne 25. 5. 2017, 100 točk za zaslišanje dne 29. 5. 2017, 600 točk za zaslišanje dne 7. 6. 2017, 50 točk za trajanje dne 7. 6. 2017, 800 točk za zaslišanje dne 16. 6. 2017, 100 točk za trajanje dne 16. 6. 2017, 400 točk za zaslišanje dne 28. 6. 2017 ter 2% materialnih stroškov od vrednosti 1000 točk in 1% od vrednosti nad 1000 točk, skupaj v višini 43 točk. Skupno torej 3.343 točk, ki jih je tožena stranka v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) zmanjšala za polovico, kar znaša 1.671,5 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR znaša nagrada 767,21 EUR in 22% DDV v znesku 168,78 EUR. Tožena stranka ni priznala nagrade za zaslišanje Bizjaka dne 24. 5. 2017 in zaslišanje Colariča dne 25. 5. 2017, saj je bila nagrada priznana s sklepom I Kmp 12073/2017 z dne 27. 7. 2017. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je odločitev tožene stranke napačna v delu, v katerem je bila tožniku priznana le polovica materialnih stroškov oz. izdatkov, ki jih je imel z zastopanjem in do katerih je v skladu z ZOdv in OT upravičen v celoti. Peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki mu pripada po OT. Omenjeno določilo se nanaša zgolj na plačilo za opravljeno delo (odvetniške storitve) ne pa tudi na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT, o čemer se je izrekla že sodna praksa. V skladu z 11. členom OT je odvetnik upravičen do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve za fotokopiranje in prepisovanje spisov v višini 2% od skupne vrednosti storitve in dodatni 1% od vrednosti nad 1000 točk. Zato bi morala tožena stranka tožniku priznati izdatke v celotni priglašeni višini in tudi DDV od teh v celoti. Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, zato tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje in ji naloži povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Stranka z interesom, B.B., na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

K I. točki izreka:

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik določen za izvajalca BPP (odločba Bpp 179/2017 z dne 12. 4. 2017) prosilcu B.B. in da je storitev opravil ter da je pravočasno vložil stroškovnik.

8. Sporna je višina materialnih stroškov, do vračila katerih je tožnik upravičen. Iz tožbenih navedb je razvidno, da se tožnik ne strinja v delu, ko mu je tožena stranka priznala vračilo le polovico materialnih stroškov oz. izdatkov, ki jih je imel za izvajanje BPP po odločbi Bpp 179/2017. Povedano drugače, tožnik želi, da se mu priznajo materialni stroški v celotni priglašeni višini. Tožena stranka je materialne izdatke po tretjem odstavku 11. člena OT v pavšalnem znesku 43 točke razdelila na polovico in posledično tudi DDV odmerila le od polovice priznanega zneska materialnih izdatkov. Navedeno pomeni, da tožnik vtožuje znesek v višini 21,5 točke, kar znaša 9,87 EUR, oziroma skupaj z 22% DDV-jem 12,04 EUR.

9. Pri odmeri stroškov je organ uporabil peti odstavek 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadel po OT. Omenjeno določbo je tožena stranka uporabila ne le pri odmeri stroškov za opravljeno delo - odvetniško storitev, ampak tudi pri odmeri materialnih stroškov.

10. V zvezi z navedenim sodišče kot utemeljenemu sledi ugovoru tožnika, da se vsebina petega odstavka 17. člena ZOdv ne razteza na pravico do povračila stroškov, kot jo opredeljuje 11. člen OT. Člen 11 OT določa izdatke za stranko in druge izdatke. V drugem odstavku 11. člena OT je določeno, da je stranka dolžna povrniti odvetniku tudi izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke, v tretjem odstavku tega člena pa je določeno, da izdatke iz prejšnjega odstavka lahko odvetnik obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2%. Člen 1 OT se glasi, da ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom. V prvem odstavku 2. člena je določeno, kaj je odvetniška storitev; je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo, za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa. Po drugem odstavku 2. člena so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela.

11. Na podlagi gramatikalne razlage teh določb je zaključiti, da gre pri OT za dve vrsti stroškov: 1. za odvetniške storitve in 2. za izdatke, ki so potrebni za izvršitev dela. Izdatke ureja 11. člen OT, odvetniške storitve pa so ovrednotene v tarifi kot posebnem delu OT. Pojem odvetniške storitve po definiciji iz prvega odstavka 2. člena OT je primerljiv s pojmom „delo“ (odvetniško delo) iz petega odstavka 17. člena ZOdv. Navedeno stališče, torej da se določba petega odstavka 17. člena ZOdv nanaša le na odvetniške storitve, je sodišče preverilo še na podlagi obrazložitve 1. člena Predloga ZOdv-D (Poročevalec državnega zbora RS z dne 4. 12. 2014), iz katerega izhaja, da je cilj navedenega predloga zakona omejitev izdatkov državnega proračuna za storitve odvetnikov. Torej, ker so na podlagi določb petega odstavka 17. člena ZOdv odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo (odvetniško storitev), pomeni nepravilno uporabo prava, kolikor se uporabo določbe razširi tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT, kot izhaja iz obravnavanega primera.

12. Na podlagi navedenega je sodišče skladno s prvim odstavkom 7. člena v povezavi s prvim odstavkom 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo odločilo o tožnikovi pravici do povrnitve stroškov, ker je takšna odločitev potrebna zaradi narave same pravice, in ker dajejo podatki iz upravnega spisa zanesljivo podlago za odločitev. Tožnik se ne strinja le z zavrnilnim delom v višini 21,5 točk. Predlaga, da se mu poleg že priznanih stroškov in nagrade dodatno prizna še 21,5 točk za materialne stroške. Sodišče je zato izpodbijani sklep presojalo le v izpodbijanem delu, v katerem je tako tožnik uspel. Sodišče je v zadevi meritorno odločilo v sporu polne jurisdikcije, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po katerem si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški (enako tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1858/2015 z dne 16. 11. 2016).

13. Ker dejansko stanje med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji), skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Sodišče je v obravnavanem upravnem sporu odločilo v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1). Sodišče je odločilo o tožnikovi pravici do povrnitve materialnih stroškov oz. izdatkov v celoti. Zato temelji odločitev o stroških tega upravnega spora na prvem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Sodišče je tožniku priznalo stroške v skladu z OT. Tožnikovi potrebni stroški obsegajo nagrado za tožbo (tar. št. 30/1 OT) v višini 200 točk, kar znaša 91,80 EUR in 1,80 EUR za materialne stroške (11. člen OT). Ob upoštevanju 22% DDV znašajo stroški skupaj 114,19 EUR. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti. Tožena stranka mora tožniku priznane stroške postopka povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).