Jedro

Pogodba ne izpolnjuje pogojev primernega pravnega naslova, saj na njej niso overjeni podpisi, čeprav bi morali biti, pogodba ni predložena Davčni upravi za odmero davka, prav tako predlagatelj po več kot desetih letih ni v celoti plačal kupnine, čeprav je od njene sklenitve preteklo več kot 10 let. Zaradi navedenih pomanjkljivosti in pasivnosti predlagatelja, ki ni storil ničesar, da bi prišlo do izpolnitve obveznosti iz sporne pogodbe, gre za pogodbo, ki ni primeren pravni naslov za postopek po ZVEtL.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnih udeležencev se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagatelja za vzpostavitev etažne lastnine zavrne.

II. Pritožba predlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na stavbi z ID št. 000 stoječi na nepremičnini št. 283/3 k. o. X vzpostavilo etažno lastnino in kot posamezne dele stavbe del stavbe z ID št. 00-1 stanovanjska raba v izmeri 80 m2 s solastninski deležem na splošnih skupnih delih stavbe do 800/2421, del stavbe z ID št. 00-3 nestanovanjska raba v izmeri 82,1 m2 s solastniškimi idealnim deležem na splošnih skupnih delih stavbe 82/2421, del stavbe z ID št. 00-4 nestanovanjska raba v izmeri 86,00 m2 s solastninskim idealnim deležem na splošnih skupnih delih stavba do 800/2421 kot splošni skupni del stavbe z ID št. 000 je določilo parcelo št. 228/3 k. o. X, kjer je vzpostavljena solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe s solastniškimi deleži. Kot posebni skupni del stavbe je določilo del stavbe z ID št. 00-5 nestanovanjska raba, v izmeri 12,3 m2. Nadalje je ugotovilo obstoj lastninske pravice za vsak posamezen del stavbe za I. M. št. 00-1 in ID št. 00-4 in I. C. ID št. 00-3 in odredilo izvedbo sklepa v zemljiški knjigi.

2. Zoper tak sklep se pritožujeta obe stranki ter predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagatelj izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v točki IV glede posebnih skupnih delov in točki V glede obstoja lastninske pravice za vsak posamezni del. V pritožbi predlagatelj navaja, da del stavbe ID št. 00-4 nestanovanjska raba (podstreha 80 m2) ne more biti lastnina I. M., ker ni bil upoštevan aneks z dne 9. 5. 1990 in te parcele S. Š. ni prodala D. J.. R. J. ni mogla I. M. prodati več kot sta z možem D. J. kupila od Š. S. leta 1990. Glede hodnika se predlagatelj strinja, da ta del postane skupna lastnina, vendar je nasprotni udeleženec dolžan odstraniti improvizirano stopnišče, peč na trdo gorivo in dimnik.

4. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da predlagatelj ni lastnik posameznega dela ID št. 00-3, ker ni plačal celotne kupnine in prva nasprotna udeleženka ni dovolila njegovega vpisa v zemljiško knjigo in se predlagatelj spreneveda, saj je nasprotna udeleženka drugi del stavbe prodala D. J. Sodišče se neupravičeno sklicuje na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2097/2009. Za veljavni prenos lastninske pravice mora obstajati zavezovalni pravni posel in razpolagalna sposobnost ter zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga predlagatelj nima, prav tako podpisi nisi overjeni pri notarju.

5. Predlagatelj je na pritožbo prve nasprotne udeleženke odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

6. Pritožba nasprotnih udeležencev je utemeljena, pritožba predlagatelja pa neutemeljena.

7. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL) je interventni zakon, namenjen omejenemu številu neurejenih primerov nastalih v preteklosti, naša pa se pretežno na primere stavb, na katerih je bila v preteklosti že vzpostavljena etažna lastnina ali podlaga zanjo, a ni bila urejena v skladu z zahtevami SPZ ter ni bila ustrezno evidentirana, v katastru in vpisana v zemljiško knjigo.

8. Postopek se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (člen 4 ZVEtL). Materialnopravno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da kupoprodajna pogodba z dne 8. 12. 2003 predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe ne glede na odločitev sodišča v pravdnem postopku, ko je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev ničnosti in razveze pogodbe nasprotne udeleženke S. Š. Sporna pogodba ne izpolnjuje pogojev primernega pravnega naslova, saj na njej niso overjeni podpisi, čeprav bi morali biti, pogodba ni predložena Davčni upravi za odmero davka, prav tako predlagatelj po več kot desetih letih ni v celoti plačal kupnine, čeprav je od njene sklenitve preteklo več kot 10 let. Zaradi navedenih pomanjkljivosti in pasivnosti predlagatelja, ki ni storil ničesar, da bi prišlo do izpolnitve obveznosti iz sporne pogodbe, gre pri oceni pritožbenega sodišča za pogodbo, ki ni primeren pravni naslov za postopek po ZVEtL.

9. Glede na navedeno je bilo pritožbi nasprotnih udeležencev ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti in predlog zavrniti. Posledica zavrnitve predloga ima za posledico, da je bilo pritožbo predlagatelja zavrniti (člen 365, točka 3 in 2 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).