Jedro

Glede na to, da je upnik delno umaknil tožbo - predlog za izvršbo do vložitve ugovora, je to smel storiti brez privolitve tožene stranke. Zato bi moralo o delnem umiku predloga odločiti izvršilno sodišče. Upnik ima zaradi odmere sodnih taks in pravdnih stroškov pravni interes za odločitev preden pride zadeva pred pravdno sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se spremeni izpodbijana II. točka izreka tako, da glasi: ″Postopek se delno ustavi za 8. 4. 2019 plačanih 495,77 EUR na račun stroškov izvršilnega postopka, zakonskih zamudnih obresti in dela glavnice. O preostalem delu zahtevka in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.″

II. Nadaljnja pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 8. 4. 2019 (I. točka izreka). O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi. Pravdno sodišče bo kot pristojno odločalo tudi o upnikovem delnem umiku zaradi plačila 495,77 EUR dne 8. 4. 2019. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je plačal sodno takso 8. 4. 2019 ob 8.46 uri, s čimer je bil skladno s prvim odstavkom 41. člena ZIZ predlog za izvršbo uradno vložen. Dolžnik je sicer res dolg plačal istega dne, vendar ob 15.21 uri, torej po uradnem pričetku izvršilnega postopka, s čemer so upniku že nastali stroški izvršbe. Poleg tega je dolg plačal le delno in ni upošteval nastalih zamudnih obresti. Upnik se je na spremenjeno dejansko stanje nemudoma odzval in 9. 4. 2019 sodišču tako po priporočeni pošti kot preko faksa poslal delni umik predloga za izvršbo. Dolžnik je 15. 4. 2019 poslal sodišču ugovor zoper sklep o izvršbi, torej 6 dni za tem, ko je poslal vlogo upnik. Sodišče ni bilo več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, ki se nanaša na del predloga za izvršbo, ki je bilo s sklepom o izvršbi dovoljeno in ga je upnik umaknil, saj dolžnik za to ni imel več pravnega interesa.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnik utemeljeno navaja dejanske okoliščine zadeve: da je 9. 4. 2019 poslal delni umik predloga za izvršbo za plačani znesek in da je dolžnik 6 dni za tem 15. 4. 2019 poslal ugovor. Zmotno se sicer sklicuje na drugi odstavek 11. člena ZIZ, ki zapoveduje hitrost v postopku izvršbe in zavarovanja ter vrstni red postopanja v teh zadevah, ne v posamezni zadevi. Pravilna zakonska podlaga je prvi odstavek 441. člena ZPP o plačilnem nalogu, kajti naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine predstavlja ravno plačilni nalog. Omenjena določba glasi, da sme tožeča stranka umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. Če se tožba umakne, razveljavi sodišče s sklepom plačilni nalog. Glede na to, da je upnik delno umaknil tožbo - predlog za izvršbo do vložitve ugovora, je to smel storiti brez privolitve tožene stranke. Zato bi moralo o delnem umiku predloga odločiti izvršilno sodišče. Upnik ima zaradi odmere sodnih taks in pravdnih stroškov pravni interes za odločitev preden pride zadeva pred pravdno sodišče. Bo pa moral v prvi vlogi sporočiti koliko znaša neplačani del terjatve, ker je v delnem umiku predloga z dne 9. 4. 2019 zapisal, da je s plačilom najprej poračunal stroške izvršilnega postopka, zakonske zamudne obresti in nato (delno) glavnico ter da izvršbo nadaljuje za preostali znesek glavnice, pripadajoče zamudne obresti in preostale stroške izvršilnega postopka.

6. V ostalem delu, v katerem upnik ni umaknil predloga za izvršbo, je bil ugovor obrazložen. Tega upnik v pritožbi niti konkretno ne izpodbija. Navaja zgolj, da je dolžnik neutemeljeno ugovarjal sklepu o izvršbi tako po temelju kot po višini. Dolžnik je med drugim v ugovoru zatrjeval, da upnik nima do njega terjatve, ki jo vtožuje, da v celoti ugovarja izdanemu sklepu, tako po temelju kot po višini. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval tudi negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika3. To lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.

7. Sodišče prve stopnje je moralo v vsakem primeru razveljaviti sklep o izvršbi: v plačanem delu zaradi delnega umika tožbe, v preostalem delu zaradi obrazloženosti ugovora. Pravilno ugotovilo dejansko stanje, le v delu je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Nadaljnjo pritožbo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani I. točki izreka (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ in 353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008. 3 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14.