Jedro

Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I 8/00 z dne 6. 4. 2000 v predmetni zadevi ni uporabljiva. Nanaša se namreč na zakonsko določbo, ki v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga (20. 7. 2006) ni več veljala, saj je bila razveljavljena s sedaj veljavnim ZZK-1. Neoverjena zasebna listina ni primeren naslov za vknjižbo. Tudi pri večkratnih zaporednih prenosih ureditev ZZK-1 za vsak prenos vztraja pri predložitvi listin, ki bi utemeljevale vknjižbo pravice v korist predlagateljevega pravnega prednika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 11. 2009 in sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 13. 10. 2006 se razveljavita ter se zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep istega sodišča Dn. št. 4807/2006 z dne 13. 10. 2006, s katerim je zemljiškoknjižni referent zavrnil predlog za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju št. 9 v 2. nadstropju, z identifikacijsko številko 9.E, na naslovu M. u., K. vl. št. 2464/9, k. o. K. Obrazložilo je, da predlagateljica ni predložila overjene originalne pogodbe za vsak prenos lastninske pravice na stanovanju; listina, s katero zemljiškoknjižni lastnik sicer pravilno potrjuje dejstva o originarnem načinu pridobitve lastninske pravice, pa ne omogoča vknjižbe, saj bi lahko na ta način prišlo do izigravanja morebitnih zastavnih upnikov, ki razpolagajo z originalnimi listinami za vpis v zemljiško knjigo oziroma jih za njih hrani notar (sklep Ustavnega sodišča RS, št. U-I 8/00 z dne 6. 4. 2000).

(2) Zoper sklep sodišča prve stopnje se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagateljica. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in predlogu za vknjižbo ugodi. Stroškov ne priglaša. Meni, da omenjeni sklep ustavnega sodišča v konkretni zadevi ni neposredno uporabljiv. Ne glede na to, da prva v verigi kupoprodajnih pogodb ni overjena, vknjižbo utemeljujeta overjena zemljiškoknjižna listina zemljiškoknjižnega lastnika in graditelja z dne 30. 1. 2006 o priznanju lastninske pravice ter overjena kupoprodajna pogodba z dne 10. 2. 2006 z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki se glasi na njeno ime.

(3) Pritožba je utemeljena.

(4) Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitveno odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I 8/00 z dne 6. 4. 2000. Z njo je bila ugotovljena protiustavnost določbe 7. čl. Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Ur. l. RS, št. 89/1999, s spremembami; od tu ZPPLPS), ki je vpis lastninske pravice na delu stavbe omogočala tudi, ko imetniki stanovanj ne razpolagajo z ustreznimi (izvirnimi oziroma overjenimi) listinami za vknjižbo. Hkrati je bil z ustavno odločbo določen način izvršitve sporne zakonske določbe za čas do odprave protiustavnosti – zemljiškoknjižno sodišče je lahko dovolilo vpis tudi na podlagi listin, ki jih dovoljuje 7. čl. ZPPLPS, če nepremičnina ni bila predmet rubeža zaradi zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico (morebiten obstoj zastavne pravice je moralo zemljiškoknjižno sodišče preveriti uradoma pri pristojnem izvršilnem sodišču). V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo brez morebitnih obremenitev, ki so skladno z zakonom nastale na še nevpisani nepremičnini (254. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998, s spremembami).

(5) Pritožnica pravilno meni, da pravkar povzeta odločba Ustavnega sodišča v predmetni zadevi ni uporabljiva. Nanaša se namreč na zakonsko določbo, ki v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga (20. 7. 2006) ni več veljala, saj je bila razveljavljena s sedaj veljavnim Zakonom o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, s spremembami; od tu ZZK-1), ki tovrstnih olajšav ne pozna več (3. tč. 1. odst. 247. čl. ZZK-1). Drži torej, da neoverjena zasebna listina ni primeren naslov za vknjižbo (1. in 2. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 ter 41. čl. ZZK-1). Tudi pri večkratnih zaporednih prenosih ureditev ZZK-1 za vsak prenos vztraja pri predložitvi listin, ki bi utemeljevale vknjižbo pravice v korist predlagateljevega pravnega prednika (2. odst. 150. čl. ZZK-1). Prav takšna pa je notarsko overjena posadna listina z dne 30. 1. 2006, ki sta jo izdala zemljiškoknjižna lastnika v korist predlagateljičinega neposrednega pravnega prednika. Slednji je 10. 2. 2006 s predlagateljico sklenil kupoprodajno pogodbo, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo v korist predlagateljice, podpis prodajalca na listini pa je overjen. Stališče sodišča prve stopnje, da (tudi) posadna listina ni primerna za vknjižbo, je torej zmotno. Poleg (že pojasnjene) časovne komponente citirane ustavne odločbe je njena uporaba v konkretnem primeru napačna tudi po vsebinski plati. Njen domet oziroma varstvo morebitnih zastavnih upnikov se namreč razteza zgolj na predloge, ki vsebujejo neperfektne listine, predmetna posadna listina (ter kasnejša kupoprodajna pogodba z zemljiškoknjižnim dovolilom) pa mednje ne sodi(ta).

(6) Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z drugimi pogoji za dovolitev vpisa, zato je bilo treba pritožbi ugoditi, sklepa razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje, hkrati pa dovoliti še v 2. tč. izreka navedena izbrisa in ponoven vpis plombe (5. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).

(7) Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, saj jih predlagateljica ni priglasila.