Jedro

Pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP se šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.

Rok iz drugega odstavka 108. člena ZPP je sodni in hkrati procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Vendar pa so tudi sodni roki prekluzivni, čeprav so podaljšljivi. Prekluziven je tisti rok, pri katerem procesnega dejana po poteku roka ni več mogoče opraviti. Iz tega torej sledi, da dejstvo, ali je sodišče do prepoznega procesnega dejanja (v tem primeru do prejema prepozno vložene dopolnitve vloge) že odločilo o posledici zamude roka, ne more biti pomembno.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev oz. odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi z dne 25. 11. 2019. 2. Zoper ta sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za taksno oprostitev, ker tožena stranka nepopolnega predloga ni pravočasno dopolnila. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je tožena stranka vložila predlog za taksno oprostitev, ki ni vseboval vseh predpisanih sestavin iz drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), zato jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 12. 2019 pozvalo, naj svoj predlog v roku 8 dni ustrezno dopolni. Ta sklep ji je bil vročen dne 24. 12. 2019, tako da se je osemdnevni rok iz tega sklepa iztekel dne 3. 1. 2020. Tožena stranka je predlog dopolnila šele dne 6. 1. 2020. 5. V postopku odločanja glede plačil sodnih taks se glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Pritožbene navedbe pritožnice, da je svoj predlog dopolnila pravočasno, niso utemeljene. Pravilna je namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil sklep s pozivom na dopolnitev predloga z dne 5. 12. 2019 toženi stranki vročen dne 24. 12. 2019. Na ta dan se je namreč iztekel petnajstdnevni rok iz četrtega odstavka 142. člena ZPP, saj je bilo obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP v hišnem predalčniku tožeče stranke puščeno dne 9. 12. 2019 (gl. sklep in obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pri red. št. 37). Pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. V konkretnem primeru je bil to 24. 12. 2019 in ne 27. 12. 2019. Na dan 27. 12. 2019 je bilo pisanje toženi stranki res dejansko puščeno v hišnem predalčniku, vendar pa to glede na zgoraj navedene zakonske določbe v primeru, ko je pisanje pravilno vročeno s fikcijo, na čas vročitve ne vpliva. Osemdnevni rok iz sklepa z dne 5. 12. 2019 je tako začel teči naslednji dan, tj. 25. 12. 2019 in se je iztekel na prvi delovni dan po poteku roka, to je na dan 3. 1. 2020. Dne 6. 1. 2020 vložena dopolnitev je tako prepozna.

7. Drugi odstavek 12. člena ZST-1 določa podatke in izjave, ki jih mora vsebovati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če jih ne vsebuje, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP). Kadar sodišče zahteva od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni, določi rok za popravo ali dopolnitev (drugi odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da s pritožbenim očitkom, da so bili vsi potrebni podatki za pravilno meritorno odločitev podani že v osnovnem predlogu, pritožnica ne more uspeti. Pritožničin predlog za taksno oprostitev (red. št. 29) namreč ni vseboval vseh predpisanih sestavin. Po določbi drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora namreč predlog za taksno oprostitev med drugim vsebovati vsaj soglasje stranke (pravne osebe), da sodišče z namenom ugotavljanja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost in izjavo, da so vsi podatki iz četrte alineje tega odstavka, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka prevzema vso premoženjsko odgovornost. Vsaj tega pritožničin predlog, vložen dne 25. 11. 2019, ni vseboval, niti tega pritožnica ne zatrjuje. Takšen predlog pa onemogoča celostno ugotovitev strankinega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki se upošteva pri odločanju o taksni oprostitvi (peti odstavek 11. člena in 12.b člen ZST-1). Utemeljenosti strankinega predloga se tako ni dalo preizkusiti.1 Sodišče prve stopnje je torej toženo stranko pravilno pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev.

9. Pritožnica izpostavlja dejstvo, da je sodišče prve stopnje dopolnitev predloga prejelo pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato bi njeno dopolnitev moralo upoštevati in o predlogu meritorno odločiti, pri čemer se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1084/2018 z dne 29. 8. 2018.2

10. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da stališče, po katerem se prepozno procesno dejanje upošteva, če je opravljeno preden sodišče izreče predvideno sankcijo, ki izhaja iz tega, da je smisel rokov v zagotavljanju pospešitve postopka, in na katerega se sklicuje pritožnica, niti v sodni praksi3 niti v pravni teoriji4 ni nesporno. Roki, zakonski in sodni, imajo svoj namen, in so res določeni (tudi) zaradi pospešitve in koncentracije postopka. Vendar pa to ni njihov edini namen, Določeni so tudi zaradi zmanjšanja obdobja pravne negotovosti oziroma zaradi učinkovitejšega sodnega varstva obeh strank.5 Pri odgovoru na pritožbeno izpostavljeno vprašanje torej ne gre izhajati zgolj iz namena pospešitve in koncentracije postopka, pač pa je treba upoštevati tudi drugi zgoraj navedeni namen in iz vsega tega izhajajoče značilnosti sodnih rokov.

11. Rok iz drugega odstavka 108.člena ZPP je sodni in hkrati procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Vendar pa so tudi sodni roki prekluzivni, čeprav so podaljšljivi.6 Prekluziven je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti.7 Iz tega torej sledi, da dejstvo, ali je sodišče do prepoznega procesnega dejanja (v tem primeru do prejema prepozno vložene dopolnitve vloge) že odločilo o posledici zamude roka, ne more biti pomembno.8

12. Glede na zgoraj navedeno, je sodišče prve stopnje torej po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP glede na to, da je tožena stranka dopolnitev predloga vložila po poteku v ta namen postavljenega roka, predlog tožene stranke pravilno zavrglo.

13. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 378/2019 z dne 20. 6. 2019, opr. št. II Cp 337/2018 z dne 26. 2. 2018, opr. št. III Ip 2337/2017 z dne 25. 9. 2017 in opr št. II Cpg 242/2020 z dne 28. 4. 2020. 2 Pritožnica sicer napačno navaja, da gre pri tem za odločbo Vrhovnega sodišča (Republike Slovenije). 3 To stališče je zavzeto npr. sklepih Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1084/2018 z dne 29. 8. 2018 in opr. št. II Cpg 93/2017 z dne 6. 3. 2017, medtem ko je nasprotno stališče zavzeto v sklepih Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1024/2017 z dne 23. 6. 2017, opr. št. II Cpg 635/2016 z dne 27. 5. 2016 in opr. št. II Cpg 242/2020 z dne 28. 4. 2020 ter pa v v nadaljevanju citiranih sodnih odločbah Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. 4 Prej izpostavljenima sklepoma Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1084/2018 z dne 29. 8. 2018 in opr. št. II Cpg 93/2017 z dne 6. 3. 2017 je glede tega skupno sklicevanje na oporo, ki ga ima to stališče v pravni teoriji, pri čemer je v obeh primerih navedeno isto delo, tj. L. Ude idr., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, in sicer v prvem primeru komentar A. Galiča k 110. členu ZPP (str. 457), v drugem primeru pa komentar N. Betetto k 108. členu ZPP (str. 442). Vendar pa oba avtorja takšno stališče navajata kot možnost in ne kot edino pravilno. Avtorica v komentarju k 108. členu ZPP namreč navaja, da so sodni roki prekluzivni in da neupoštevanju sledi sankcija (gl. N. Betetto, nav. delo str. 442), medtem ko avtor komentarja k 110. členu opozarja, da je sicer mogoča logika, da se s smislom sodnega roka ne izključuje, če sodišče odloči, da bo tedaj, ko še ni izdalo predvidene sankcije, vendarle upoštevalo prepozno dejanje, saj je smisel rokov v zagotavljanju pospešitve postopka, ta cilj pa se doseže le če sodišče po poteku roka že izda predvideno sankcijo, in da je mogoče argumentirati, da ni razloga, da sodišče sankcijo izreče, ter da se mora torej stranka zavedati, da njeni zamudi lahko sledi sankcija in mora vzeti v zakup, da se bo sodišče na zamudo hitro odzvalo. Vendar pa avtor hkrati opozarja, da bi enako logiko potem lahko uporabili tudi pri zakonskih rokih, kar pa nesporno ni mogoče (g. A. Galič, nav. delo str. 456 in 457 – sprotna opomba št. 1273). 5 Prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 51/2008 z dne 3. 2. 2011. 6 Prim. Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 22/2017 dne 13. 9. 2018, sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 22/2017 z dne 3. 2. 2011, sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 221/2010 z dne 10. 5. 2012, sodba in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 1259/2008 dne 16. 4. 2009 in opr. št. II Ips 221/2010 z dne 10. 5. 2012 in N. Betetto v L. Ude idr., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 442. 7 Prim. A. Galič v L. Ude idr., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005. str. 454. 8 Smiselno enako za prepozno plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 22/2017 dne 13. 9. 2018.