Jedro

Če ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, odloči zapuščinsko sodišče o pravnih vprašanjih v zapuščinskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog oporočnih dedičev A. A. in B. B. za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dedičev na pravdo.

2. Zoper navedeni sklep sta se omenjena dediča pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD2) ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajata, da med njima in Republiko Slovenijo ni sporna velikost solastninskega deleža na skupnih delih hiše, ampak ali sta na podlagi oporoke podedovala tudi stanovanju sorazmeren del na skupnih delih stanovanjske stavbe in njenem funkcionalnem zemljišču. Republika Slovenija namreč zanika, da jima bi šel kakšen delež na podstrešju in garaži, ki stoji na sosednji parceli št. 492 k.o. ... in predstavlja skupne dele oziroma funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše. Če bo zapuščinsko sodišče odločilo, da oporočna dediča dedujeta le vse prostore v spodnji etaži stanovanjske hiše na parceli št. 490 k.o. ..., preostalo zapuščino pa prejeme Republika Slovenija, dediča kasneje ne bosta mogla več uveljavljati solastninskega deleža na podstrešju stanovanjske hiše in deleža na garaži, kar sta vse kot najemnika vseskozi uporabljala. Zemljišče pod garažo parcelna št. 492 k.o. ... pa je tudi v preteklosti predstavljalo funkcionalno zemljišče stanovanjske stavbe, in sicer na podlagi odločbe pristojnega organa. Sodišče prve stopnje bi zato moralo prekiniti zapuščinski postopek in stranko katere pravico šteje za manj verjetno napotiti na pravdo za ugotovitev, ali sta oporočna dediča na podlagi oporoke podedovala tudi sorazmeren delež na podstrešju stanovanjske stavbe in na garaži stoječi na parceli št. 492 k.o. ...

3. Na vročeno pritožbo Republika Slovenija ni podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapustnica je napravila oporoko v obliki notarskega zapisa, v kateri je zapisala, da najemnikoma A. A. in B. B. zapušča spodnji del svoje stanovanjske hiše na naslovu ....; spodnje prostore v hiši, to so prostori, ki jih imata v najemu. S preostalim delom zapuščine v oporoki ni razpolagala. Ta del zapuščine je brez dedičev in je pripadel Republiki Sloveniji (9. člen Zakona o dedovanju, ZD). Oporočna dediča sta v zapuščinskem postopku navedla, da jima poleg prostorov v spodnji etaži pripada tudi sorazmerni solastninski delež na skupnih delih hiše, kamor štejeta tudi podstrešje, garažo in zemljišči parc. št. 490 in 492 k.o. .. RS se je strinjala, da oporočnima dedičema pripada sorazmeren delež na skupnih delih stavbe ter na funkcionalnem zemljišču parcele 490 k.o. .., ne pa tudi na podstrešju hiše ter garaži, ki stoji na sosednji parceli št. 492 k.o. .... Navajala je, da je volja oporočiteljice jasna in ni nobenega dvoma o tem, kaj je predmet oporočnega dedovanja.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 210. člena ZD, ko je zavrnilo predlog oporočnih dedičev za prekinitev zapuščinskega postopka. Po omenjenem zakonskem določilu sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu. Če ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, odloči zapuščinsko sodišče o pravnih vprašanjih v zapuščinskem postopku.

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno navedlo, da je vsebina oporoke jasna. Zapustničina volja je bila, da oporočnima dedičema zapusti spodnji del stanovanjske hiše, tako da jima pripadejo vsi prostori spodnje oziroma kletne etaže. V hiši je vzpostavljena dejanska etažna lastnina z dvema ločenima bivanjskima enotama,3 pri čemer dedičema pripada izključna lastninska pravica na spodnjem (kletnem) delu etaže in, kot to izhaja že iz zakona,4 temu delu stavbe pripadajoč sorazmeren delež na skupnih delih hiše. Takšnemu zaključku RS ne nasprotuje. Kaj je predmet dedovanja na podlagi oporoke oziroma da je to lastništvo spodnje etaže stanovanjske hiše, tako ni sporno. Sporna je realizacija vzpostavitve etažne lastnine, kot je pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče oziroma kolikšen je idealni delež, ki ga ti prostori predstavljajo v razmerju do celotne nepremičnine in posledično velikost solastninskega deleža na skupnih delih in njihova določitev. Za uresničitev zapustničine volje5 je potrebna vzpostavitev etažne lastnine na podlagi zakonskih določb omenjenih SPZ in SZ, za katero bo sklep o dedovanju z ugotovitvijo, da oporočnima dedičema pripada lastnina na spodnji etaži stavbe št. 502, parc. št 490 k.o. ... predstavljal pravni naslov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Zato ne drži pritožbena navedba, da po izdaji sklepa o dedovanju ne bi mogla več uveljavljati, kaj sodi v skupne dele zgradbe, ki spadajo k njunemu posebnemu delu. Prav tako iz navedenega sledi, da ne gre za sporna dejstva o vsebini oporoke, ki bi jih bilo torej potrebno ugotoviti pred izdajo sklepa o dedovanju.

8. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št.15/76 s spremembami. 3 V stavbi je še tretja etaža - podstrešje. 4 3. člen Stanovanjskega zakona in 105. člen Stvarnopravnega zakonika. 5 Kot je izražena v oporoki, ni zemljiškoknjižno izvedljiva.