Jedro

Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe. Ker ima pri dvostranskih pogodbah upnik (tudi) pravico, da zaradi zamude pri izpolnitvi oziroma zaradi neizpolnitve od pogodbe odstopi, zakon določa, da (šele) z odstopom od pogodbe na mesto primarne pogodbene obveznosti stopi odškodninska obveznost (124. člen ZOR). Odškodnina v takšnem primeru pokrije izgubo, ki je nastala, ker pogodbi zvesta stranka ni dobila tistega, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica mora toženki povrniti 2.519,91 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve sodbe.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno in delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini 9,363.951,25 EUR (I. točka izreka), ki ga je tožnica uveljavljala kot izgubljeni dobiček zaradi kršitve Pogodbe o poslovnem sodelovanju, št. 001/2001 z dne 27. 11. 2001: v delu, ki se je nanašal na obdobje od leta 2001 do leta 2003 in deloma še na leto 2004, zaradi zastaranja; v delu, ki se je nanašal na obdobje iz leta 2009, pa zaradi razveze pogodbe dne 3. 9. 2009. V preostalem delu, za plačilo zneska v višini 16,595.944,09 EUR, pa je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je (v delu, relevantnem za revizijsko odločanje) pritožbo tožnice zoper I. točko izreka prvostopenjske sodbe zavrnilo, medtem ko je pritožbo tožnice zoper II. točko izreka prvostopenjske sodbe zavrglo (I.1. točka izreka). Ugodilo pa je pritožbi toženke zoper II. točko izreka prvostopenjske sodbe, in sicer tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (I.2. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje (I. točko izreka drugostopenjske odločbe) je tožnica vložila revizijo. Čeprav uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, konkretizirano utemeljuje le zadnjega. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje „spremeni“.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške.

5. Tožnica je naknadno vložila vlogo „Odgovor na odgovor na revizijo“, ki pa je Vrhovno sodišče, ker je bila vložena po izteku revizijskega roka, ni upoštevalo.

Presoja utemeljenosti revizije

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - stranki spora sta sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju (v nadaljevanju Pogodbo), s katero sta se zavezali, da bo tožnica kot izvajalka del za toženkine potrebe (kot naročnice) proti plačilu gradila bazne postaje mobilnega celičnega sistema po sistemu „na ključ“ ter skrbela za pripravo in pridobitev vse potrebne dokumentacije pri izgradnji posameznih baznih postaj; - v 13. členu Pogodbe je bilo določeno, da se toženka kot naročnica del obvezuje tožnici kot izvajalki naročati letno kvoto: gradnje 40 do 50 baznih postaj na ključ in pripravo 50 kompletov dokumentacije; - v tretjem odstavku 14. člena Pogodbe je bil dogovorjen nedoločen čas veljavnosti pogodbe z možnostjo njenega razdrtja, ob upoštevanju dveletnega odpovednega roka; - tožnica je s tožbo z dne 11. 5. 2007 uveljavljala plačilo denarne odškodnine, ker naj bi ji zaradi kršitve 13. člena Pogodbe nastala škoda v višini tožbenega zahtevka; - upoštevaje tožničin dopis št. 29/2007 z dne 31. 8. 2007 je bila Pogodba, glede na potek dveletnega odpovednega roka, razvezana dne 3. 9. 2009. 7. Revidentka (tožnica) v reviziji utemeljuje očitek zmotne uporabe materialnega prava glede odločitve pritožbenega sodišča o zavrnitvi (tudi) preostalega dela tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi kršitve (neizpolnitve) 13. člena Pogodbe. Pritožbeno sodišče naj bi zmotno presodilo, da tožnica ne more biti uspešna z uveljavljanjem zahtevka za izgubljeni dobiček, ker (kot pogodbi zvesta stranka) ni uresničila odstopne pravice. Revidentka izhaja iz stališča, da naj bi takrat veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ne določal, da bi morala pogodbi zvesta stranka odstopiti od pogodbe, da bi lahko zahtevala odškodnino zaradi neizpolnitve obveznosti. Ker naj bi 124. in 262. člen ZOR dajala pogodbi zvesti stranki pravico do povrnitve vsakršne pravno priznane škode, naj bi zakon na abstraktni ravni ne predpisoval (tudi) vrste škode, ki bi jo ta stranka lahko uveljavljala v primeru vztrajanja pri pogodbi ali v primeru odstopa od nje.

8. To revidentkino stališče je materialnopravno zmotno, zaradi česar očitek pritožbenemu sodišču o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Revidentka namreč spregleda, da lahko pri dvostranskih pogodbah pogodbi zvesta stranka v primeru neizpolnitve obveznosti (s strani druge pogodbenice) bodisi zahteva izpolnitev obveznosti bodisi odstopi od pogodbe, pri čemer ima v obeh primerih pravico do odškodnine (124. člen ZOR). Če torej pogodbi zvesta stranka zahteva izpolnitev obveznosti, je predmet izpolnitvenega zahtevka izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti (prvi odstavek 307. člena ZOR).(1) Ker ima upnik zahtevek na izpolnitev pogodbe v naravi, ne more namesto izpolnitve v naravi zahtevati odškodnine.(2) S samo neizpolnitvijo pogodbena obveznost namreč ne preide v odškodninsko obveznost.(3) Zato zakon določa, da ima stranka pravico zahtevati izpolnitev ne glede na zamudo dolžnika, pri čemer pa so dodatni odškodninski zahtevki v zvezi z izpolnitvijo odvisni od zamude. Upnikovemu izpolnitvenemu zahtevku se tako z nastopom zamude pridruži zahtevek za povrnitev škode zaradi zamude (drugi odstavek 262. člena ZOR).

9. Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega.(4) Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe.(5) Ker ima pri dvostranskih pogodbah upnik (tudi) pravico, da zaradi zamude pri izpolnitvi oziroma zaradi neizpolnitve od pogodbe odstopi, zakon določa, da (šele) z odstopom od pogodbe na mesto primarne pogodbene obveznosti stopi odškodninska obveznost (124. člen ZOR).(6) Odškodnina v takšnem primeru pokrije izgubo, ki je nastala, ker pogodbi zvesta stranka ni dobila tistega, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo.(7)

10. Na podlagi obrazloženega se pokaže, da je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi (preostalega dela) tožbenega zahtevka, saj je bila Pogodba ob vložitvi tožbe med strankama še veljavna. Ker tožnica od Pogodbe ni odstopila, toženkine pogodbene izpolnitvene obveznosti glede naročil letne kvote baznih postaj na podlagi 13. člena Pogodbe ni nadomestila odškodninska obveznost, kar pomeni, da je presoja in odločitev pritožbenega sodišča v tem delu pravilna. Poleg tega je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da je bilo med strankama spora s Pogodbo vzpostavljeno trajno dolžniško razmerje, ter posledično pravilno uporabilo 358. člen ZOR.

11. Ker razloga, zaradi katerih je bila revizija vložena, nista izkazana (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

12. Ker tožnica z revizijo ni uspela, mora toženki povrniti potrebne stroške revizijskega odgovora (155. člen ZPP) – II. točka izreka. Gre za priglašene stroške, ki v seštevku (skupaj z davkom na dodano vrednost) znašajo 2.519,91 EUR.

13. Od priznanih stroškov gredo za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006) – II. točka izreka.

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča III Ips 122/2007 z dne 10. 3. 2009. Op. št. (2): Prim. Možina, D., Kršitev pogodbe, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 360 in 379. Op. št. (3): Cigoj, S., Komentar obligacijskih razmerij, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1984, str. 411. Op. št. (4): Dolenc, M., Pogodbena odškodninska odgovornost v sodni praksi, Pravosodni bilten, št. 2, 2004, str. 296. Op. št. (5): Prav tam.

Op. št. (6): Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 212/2008 z dne 6. 9. 2011. Op. št. (7): Več o tem glej Juhart, M., v Juhart, M., Plavšak, N. (red.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. Knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 566.