Jedro

Iz zdravniškega izvida, ki je bilo sodišču predloženo hkrati z opravičilom za izostanek z naroka, jasno razvidno, da je šlo za poškodbo obeh kolen, da je posebej pri levem kolenu bila gibljivost bolečinsko zavrta in da je bilo zaradi izkazane poškodbe storilčevo gibanje omejeno, da je bila nesreča nedavna in resna in da so bile poškodbe še vedno v akutni fazi. Ob navedenem in ob dejstvu, da je šlo za izostanek storilca s prvega naroka za zaslišanje (saj je sodišče narok, ki je bil sprva razpisan za 21. 12. 2023, preklicalo z odredbo z dne 18. 12. 2023), je bilo sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da se storilec zaslišanja ni udeležil zaradi zavlačevanja postopka in v upanju, da bo prišlo do absolutnega zastaranja pregona, preuranjeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Ministrstva za pravosodje št. 477-86/2021/11 z dne 22. 6. 2022, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po 1. točki prvega odstavka 491. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), za katerega mu je bila izrečena globa v višini 800,00 EUR. Sodišče prve stopnje je storilcu naložilo tudi plačilo stroškov postopka za zahtevo za sodno varstvo in sicer sodne takse v znesku 80,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje storilčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje oziroma, da izpodbijano sodbo sodišča spremeni.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo kot bistveno navajal, da prekrška ni mogel storiti 17. 6. 2020, saj je s stečajnim upraviteljem prvič stopil v stik šele po 1. 7. 2020, ko mu je slednji poslal elektronsko sporočilo, na katerega je odgovoril 9. 7. 2020, in da stečajnemu upravitelju dokumentacije ni mogel izročiti, saj z njo ni razpolagal. Glede na take navedbe, je sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 65. člena Zakona o prekrških (ZP-1) dopolnilo dokazni postopek tako, da je prebralo odločbo o prekršku, obvestilo stečajnega upravitelja o utemeljenem sumu, da je bil storjen prekršek po 491. člena ZFPPIPP z dne 5. 5. 2021, obvestilo in pouk kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška, ki jo je storilec podal v hitrem postopku o prekršku, pregledalo ostale listine v spisu, prav tako pa je za dne 5. 2. 2024 razpisalo narok za zaslišanje storilca, stečajnega upravitelja ter računovodkinje računovodskega servisa B. d.o.o. iz Žalca.

5. Storilec se na zaslišanje ni zglasil, njegov zagovornik, ki je pristopil na narok za zaslišanje storilca, pa je povedal, da si je storilec v petek, 2. 2. 2024 ob padcu na ledu poškodoval obe koleni, zaradi česar ni mogel pristopiti na narok. Kot dokazilo za te navedbe je v spis predložil kopijo zdravniškega izvida z dne 3. 2. 2024. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da iz zdravniškega izvida ne izhaja, da se storilec zaradi padca ne bi mogel udeležiti zaslišanja in je ob oceni, da se storilec s tem zgolj izmika zaslišanju, da bi dosegel zastaranje, storilčev izostanek za zaslišanje štelo kot neopravičen.

6. Sodišče tudi ni zaslišalo stečajnega upravitelja, ki se je vabilu na zaslišanje sicer odzval. Sodišče je namreč pred samim zaslišanjem priče le-tej predočilo pisni izvod zahteve za sodno varstvo, zagovornik pa je takšnemu postopanju ugovarjal in izpostavil, da je sodišče s tem pričo kompromitiralo, oz. vplivalo na njeno pričevanje. Sodišče zato stečajnega upravitelja ni zaslišalo, zaslišalo pa je pričo A. A., računovodkinjo pri B. d.o.o., nato pa izdalo sodbo.

7. Izpodbijana sodba je torej bila izdana brez zaslišanja storilca, kar je dopustno le pod pogoji iz 69. člena (če pravilno vabljeni storilec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči, sodišče pa spozna, da zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev) ali 129. a člena ZP-1 (če gre za sodbo izdano v skrajšanem postopku). Vendar pa zagovornik v pritožbi utemeljeno opozarja, da pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja niso bili izpolnjeni. Zagovornik namreč v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je iz zdravniškega izvida, ki je bilo sodišču predloženo hkrati z opravičilom za izostanek z naroka, jasno razvidno, da je šlo za poškodbo obeh kolen, da je posebej pri levem kolenu bila gibljivost bolečinsko zavrta in da je bilo zaradi izkazane poškodbe storilčevo gibanje omejeno, da je bila nesreča nedavna in resna in da so bile poškodbe še vedno v akutni fazi. Ob navedenem in ob dejstvu, da je šlo za izostanek storilca s prvega naroka za zaslišanje (saj je sodišče narok, ki je bil sprva razpisan za 21. 12. 2023, preklicalo z odredbo z dne 18. 12. 2023), je bilo sklepanje sodišča prve stopnje o tem, da se storilec zaslišanja ni udeležil zaradi zavlačevanja postopka in v upanju, da bo prišlo do absolutnega zastaranja pregona, preuranjeno. Sodišče bi namreč v primeru dvoma o upravičenosti izostanka zaradi zatrjevanega razloga moralo opraviti ustrezne poizvedbe, oziroma od storilca zahtevati predložitev dodatnih zdravniških potrdil o tem, ali je zaradi te poškodbe bil nezmožen prihoda na sodišče, kot prav tako utemeljeno opozarja zagovornik v pritožbi. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 3. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. 8. Ker zgoraj ugotovljena kršitev že sama po sebi terja razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v podrobnejšo analizo nadaljnjih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na postopanje sodišča v zvezi z zaslišanjem stečajnega upravitelja. Kolikor pritožbeno sodišče razume izpostavljeno problematiko, bi le-ta lahko bila aktualna v zvezi z vprašanjem ocene verodostojnosti izpovedbe priče. 9. Glede na izkazano kršitev določb postopka po 3. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, je pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču v ponovno odločanje, saj je glede na naravo kršitve le-te ne more samo odpraviti.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v primeru suma, da se je storilec želel le izogniti zaslišanju zaradi zavlačevanja z namenom doseči zastaranje postopka, s pribavo mnenja zdravnika o zmožnosti storilca za prihod na sodišče, preveriti svoje sklepanje, ali pa izvesti oziroma ponoviti dokazni postopek ob upoštevanju procesnih pravic obdolženca.