Jedro

Predlog ne zadosti zahtevi po kratkosti in jedrnatosti. Nekatera stališča v njem se po nepotrebnem večkrat ponovijo, druga niso povezana z zastavljenimi vprašanji ali se prepletajo s svojim videnjem dejanskih okoliščin. Očitki o procesnih kršitvah so razpršeni po celotnem predlogu in v pretežni meri navrženi, tudi nekonkretizirani ali nezadostno konkretizirani, kar še posebej izstopa v primeru kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagatelj ne razume pomena pojma protispisnosti.

Utemeljitev občega pomena vprašanj se docela izčrpa v povzetku zakonske dikcije prvega odstavka 367. a člena ZPP oziroma v navideznem pojasnjevalnem priredju. Predlagatelj uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, pri čemer se sklicuje na njegovo odločbo, ki pa očitno ni uporabljiva. Predlagatelj torej ne utemelji, v čem naj bi imeli odgovori na zastavljena vprašanja domet za pravni red in sodno prakso, ki bi segal onkraj izida postopka v konkretni zadevi.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev tožnikove lastninske pravice na nepremičnini ID znak ... in na delu nepremičnine ID znak ... v izmeri 288 m2, ki se nahaja ob skrajnem vzhodnem robu parcele, kot to izhaja iz skice 2, ki je sestavni del te sodbe, in tožbeni zahtevek za izstavitev za vknjižbo lastninske pravice primerne listine, na podlagi katere bo mogoč prenos lastninske pravice na navedenih nepremičninah.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji elementov priposestvovanja, predvsem glede vprašanja ugotovitve obstoja dobroverne lastniške posesti, razlikovanja dobroverne zakonite posesti po Zakona o temeljnih lastniskopravnih razmerjih in dobroverne lastniške posesti po Stvarnopravnega zakonika, dokaznega bremena dobrovernosti in pridobitnega načina? 2. Ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s tem, ko imata sodbi takšni pomanjkljivosti, da se ne moreta preizkusiti in s tem, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma predpisi? 3. Ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe pravil postopka, ker med postopkom nista uporabili oziroma sta nepravilno uporabili določbe 212. in 214. člena ZPP, kar bi lahko in je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe? 4. Ali je sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi kršilo določbe 360. člena ZPP, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje?

4.Predlog ni popoln.

5.Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu ZPP. V 367.a členu je določeno, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP pa mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6.Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku

in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.

7.Obravnavani predlog za dopustitev revizije predpisanih zahtev ne izpolnjuje. Predlog ne zadosti zahtevi po kratkosti in jedrnatosti; dolg je štirinajst strani, zastavljena so štiri vprašanja, pri čemer prvo združuje več podvprašanj. Nekatera stališča predloga se po nepotrebnem večkrat ponovijo, druga niso povezana z zastavljenimi vprašanji ali se prepletajo s svojim videnjem dejanskih okoliščin. Po strukturi spominja bolj na revizijo kot na predlog za njeno dopustitev. Po primerjavi vsebine pritožbe in predloga Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre domala za prepis pritožbe, ki je minimalno nadgrajena, in sicer v delih, v katerih predlagatelj graja sodbo višjega sodišča. Pretežno mu očita, da se ni (konkretno) opredelilo do njegovih pritožbenih očitkov oziroma je njegova obrazložitev nezadostna, skratka, uveljavlja predvsem procesne kršitve. Očitki o njih so razpršeni po celotnem predlogu in v pretežni meri navrženi, tudi nekonkretizirani ali nezadostno konkretizirani, kar še posebej izstopa v primeru kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obenem je jasno, da predlagatelj ne razume pomena pojma protispisnosti, saj je na več mestih ne uveljavlja ustrezno. Zanjo namreč velja, da je pridržana tehničnim napakam pri prenosu vsebin listin. Tožnik jo, nasprotno, pogosto uporabi v povezavi s samostalnikom "ugotovitev", ko je ta plod sklepanja oziroma presoje sodnika. Višjemu sodišču očita nasprotje razlogov sodbe z navedbami strank ali njihovo nasprotje z listinami v spisu, pri čemer navedb oziroma listin ne konkretizira. Protispisnost nemalokrat omeni v isti sapi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem, kar še dodatno potrjuje njegovo nerazumevanje tega pojma oziroma razkrije na revizijski stopnji nedovoljeno namero izpodbijati ugotovljeno dejansko stanje (predvsem dejanske ugotovitve glede obstoja dogovora) v preobleki procesne kršitve.

8.Utemeljitev občega pomena vprašanj se docela izčrpa v povzetku zakonske dikcije prvega odstavka 367. a člena ZPP oziroma v navideznem pojasnjevalnem priredju. Predlagatelj namreč navede: "[…]

saj gre za pomembna vprašanja procesnega in materialnega prava glede vprašanja ugotovitve pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ne da preizkusiti, še posebej v delu, kjer razlogi sodbe v nasprotju sami s seboj in so nejasni ter je o odločilnih dejstvih podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki in prepisi (370. člen ZPP) ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava". V zvezi s prvim vprašanjem dodatno navaja, "da je odločitev sodišč v nasprotju s sodno prakso, npr. sodbo II Ips 359/2010

". To je edina odločba, na katero se v predlogu sklicuje, a še ta očitno ni uporabljiva. V njej je namreč Vrhovno sodišče res zavzelo stališče, da pojem dobroverne lastniške posesti ni odvisen od veljavnosti pravnega posla, a ga je izrecno vezalo bodisi na njegovo ničnost bodisi njegovo izpodbojnost. V obravnavani zadevi pa sta sodišči ugotovili, da pravni posel v zatrjevani vsebini, na katerem je tožnik poskusil utemeljiti svojo lastniško posest, sploh ni bil sklenjen. Predlagatelj torej ne utemelji, v čem naj bi imeli odgovori na zastavljena vprašanja domet za pravni red in sodno prakso, ki bi segal onkraj izida postopka v konkretni zadevi.

9.Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da predlog kot celota ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

10.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Stranka se lahko v skladu s četrtim odstavkom 86. člena ZPP sama zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit, pooblaščenca pa si lahko izbere le med odvetniki.

2Tako Vrhovno sodišče v sklepih II DoR 189/2017, II DoR 185/2022, II DoR 503/2023, II DoR 141/2024.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.