Jedro

V obravnavani zadevi je bila tožniku odobrena BPP v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z izvršilnimi postopki zoper tožnika. Iz prvega odstavka 25. člena ZBPP izhaja, da se za prvi pravni nasvet šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe. Organ za BPP lahko namreč odobritev BPP veže na posamezno fazo konkretnega postopka. Ob vsaki vložitvi prošnje za BPP pa organ za BPP med drugim presoja tudi, da zadeva ni očitno nerazumna, torej da ima prosilec v zadevi, za katero vlaga BPP, verjetne izglede za uspeh, kar mu nalaga 24. člen ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in mu dodelila BPP v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z izvršilnimi postopki zoper tožnika (I. točka izreka). Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A.A. (II. točka izreka). V III. točki izreka pa so določene obveznosti odvetnice, ki je določena kot izvajalka BPP. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z izvršilnimi postopki zoper tožnika. Organ za BPP se sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki se nanašajo na ugotavljanje tožnikovega finančnega položaja, ki so relevantne v konkretni zadeve, in sicer 11. člen, 12. člen in 13. člen ZBPP. Ugotavlja, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Prav tako tožnik izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Ker tožnik nima pravnega znanja, je pomembno, da mu svetuje odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in pravne koristi.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja. V „ugovoru“, ki ga je sodišče obravnavalo kot tožbo, navaja, da je zaprosil za „sodno, pravno brezplačno varstvo“, z izpodbijano odločbo pa mu je bil pri izbrani odvetnici odobren le nekaj minutni pravni posvet, kar mu ne odgovarja. Navaja, da se je znašel v zelo težki situaciji, da več ne vidi izhoda. Zaradi stečaja B., ki ga je izvedel tajkun, je ostal brez vsega zasluženega. Zato si ne more zagotoviti pravnika in s tem pravno pomoč, ki jo nujno potrebuje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožnik vložil ugovor zoper vse sklepe v izvršilni zadevi 0814 In 1328/2008 in prošnjo za dodelitev BPP v tej zadevi. V navedenem izvršilnem postopku sta tožnik in njegovo podjetje C. dolžnika. Iz vloge za BPP izhaja, da tožnik prosi za BPP, ker je ostal brez vseh prihodkov, in ne more plačati sodne takse, potrebne za ugovor, prav tako ne more plačati odvetnika. V dopolnitvi vloge je tožnik navedel, da želi „pomoč pri pravnih zadevah, ki so se nakopičile ob izgubi posla, ter da želi sposobnega odvetnika v zadevah, v katerih se ne znajde in ga obremenjujejo in da želi odvetnika, ki se bo zanj, zavzel“. Organ za BPP je vpogledal v spis 0814 In 1328/2008, iz katerega izhaja, da je sklep o izvršbi postal 28. 2. 2012 pravnomočen, tožnik pa je prošnjo za BPP vložil 12. 7. 2012. Glede na to, da je bil sklep o izvršbi v času vložitve prošnje za BPP že pravnomočen, lahko organ za BPP na podlagi 1. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP kot to uveljavlja prosilec, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. V konkretnem primeru je organ za BPP ocenil, da je primerna oblika BPP prvi pravni nasvet, kjer bi tožnik pri dodeljeni odvetnici lahko dobil informacije predvsem o tem, katero pravno sredstvo bi bilo mogoče v konkretnem primeru še vložiti. Odvetnik o prvem pravnem nasvetu naredi zapisnik, iz katerega običajno tudi izhaja, kaj je upravičencu svetoval. Pogosto pa tudi upravičenci skupaj z odvetniki vložijo novo prošnjo za dodelitev BPP, v kateri so že navedena razumna pravna sredstva. Odvetnica je organ za BPP 12. 3. 2014 seznanila, da jo je tožnik sicer poklical po telefonu in se pozanimal, kaj prvi pravni nasvet obsega, kar mu je odvetnica tudi pojasnila, vendar pa prvega pravnega nasveta ni izkoristil in se pri odvetnici niti takrat niti kasneje ni oglasil. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki jih navaja, zato se sodišče nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: V obravnavani zadevi je bila tožniku odobrena BPP v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z izvršilnimi postopki zoper tožnika. Iz prvega odstavka 25. člena ZBPP izhaja, da se za prvi pravni nasvet šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe.

Po presoji sodišča je organ za BPP v konkretni zadevi tožniku utemeljeno dodelil BPP samo za prvi pravni nasvet pri odvetnici. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je tožnik vložil ugovor na vse sklepe v zadevi 0814 In 1328/2008 in hkrati prošnjo za BPP v tej zadevi. V dopolnitvi vloge za BPP je tožnik navedel, da potrebuje BPP za pomoč pri pravnih zadevah, ki so se nakopičile ob izgubi zaposlitve – izvršbe. Iz spisne dokumentacije v navedeni zadevi je razvidno, da je sklep o izvršbi, glede katerega je tožnik vložil „ugovor“ in torej glede katerega želi uveljavljati pravno varstvo, postal pravnomočen, še preden je tožnik vložil prošnjo za BPP.

Zato je organ za BPP tožniku utemeljeno dodelil BPP samo za prvi pravni nasvet, saj podatki o zadevi, v kateri tožnik uveljavlja „pravno varstvo“, ne zadoščajo za ugotovitev, da bi tožnik z vložitvijo morebitnega pravnega sredstva uspel. Vložitev konkretnega pravnega sredstva zoper konkretni akt je namreč mogoča samo ob izpolnjevanju predpisanih zakonskih pogojev. Med slednjimi je med drugim določena tudi pravočasnost. Ker je tožnik vložil 12. 7. 2012 prošnjo za BPP za ugovor zoper vse sklepe v zadevi 0814 In 1328/2009, iz spisne dokumentacije pa je razvidno, da je v zadevi izdan sklep o izvršbi postal pravnomočen že 28. 2. 2012, torej veliko prej, preden je tožnik sploh vložil prošnjo za BPP, bi morala dodeljena odvetnica v okviru prvega pravnega nasveta najprej ugotoviti ali so v konkretni zadevi izpolnjeni zakonski pogoji za vložitev kakšnega pravnega sredstva. To je le prva faza odobrene BPP, saj bi tožnik v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni zakonski pogoji za posamezno konkretno pravno sredstvo, za odobritev slednjega lahko znova zaprosil za BPP, tokrat z natančno opredelitvijo oblike BPP. Organ za BPP lahko namreč odobritev BPP veže na posamezno fazo konkretnega postopka (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). Ob vsaki vložitvi prošnje za BPP pa organ za BPP med drugim presoja tudi, da zadeva ni očitno nerazumna, torej da ima prosilec v zadevi, za katero vlaga BPP, verjetne izglede za uspeh, kar mu nalaga 24. člen ZBPP.

Iz pojasnjenih razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.