Jedro

Če je zahtevek iz nasprotne tožbe nasproti zahtevku iz tožbe postavljen v razmerju t.i. eventualne kumulacije (tretji odst. 182. člena ZPP) in če o zahtevku iz tožbe še ni bilo odločeno, pomeni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe postavljen pod pogojem, ki še ni nastopil. Ker zahtevek iz nasprotne tožbe v tem stadiju postopka nima svoje samostojne procesnopravne eksistence, odločanje o njem ni možno. Če pa ni pogojev za meritorno odločanje o takem zahtevku (iz nasprotne tožbe), je preuranjeno tudi odločanje o stvari pristojnosti za odločanje o takem zahtevku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Tako je odločilo sklicujoč se na določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku z obrazložitvijo, da v nasprotni tožbi postavljen zahtevek tožnika L. T. (vloženi po vložitvi tožbe tožene stranke Mestne občine Ljubljana zoper tožnika L. T. zaradi izpraznitve in izročitve poslovnih prostorov) presega mejni znesek vrednosti spornega predmeta, o katerem je v premoženjskih sporih še pristojno za odločanje okrajno sodišče. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo.

Smiselno ga izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, čeprav zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno uporabilo tretji odstavek 285. člena Sodnega reda, ki določa, da se v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo, ta vpiše na novo ter se zadeva lahko obravnava skupaj s prvo tožbo po določilih procesnih zakonov. Ker imata v danem primeru tako tožba kot nasprotna tožba isto dejansko in pravno podlago, bi bilo po mnenju tožnika smotrno, ekonomično in logično, da se zadeva obravnava skupaj.

Zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov in zahtevek za povračilo vlaganj sta organsko povezana in ločeno obravnavanje zato ni utemeljeno. Smotrna in zakonita odločitev bi po mnenju tožnika bila, da bi bila celotna zadeva (sedaj opr.št. III P 262/99 in V P 118/99) odstopljena pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka je na pritožbo tožnika sicer odgovorila, vendar pritožbeno sodišče vsebine njenega odgovora na pritožbo ne povzema, ker ta v postopku s pritožbo zoper sklep ni predviden (366. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Tožba in nasprotna tožba predstavljata že sami zase obliko kumulacije. Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijanega sklepa očitno prezrlo okoliščino, ki je bistvenega pomena: tožnik je namreč uveljavljal svoj zahtevek za povračilo vlaganj v znesku 8.000.000,00 SIT s pripadki iz nasprotne tožbe le "podrejeno, v kolikor sodišče ne bo ugotovilo obstoja najemne pogodbe" (drugi odstavek pod 5. točko navedb iz nasprotne tožbe). Zahtevek iz tožbe in zahtevek iz nasprotne tožbe sta si torej v razmerju t.i. eventualne kumulacije (tretji odstavek 182. člena ZPP), kar pomeni, da je zahtevek iz nasprotne tožbe postavljen pod pogojem, ki še ni nastopil. Dokler ni odločeno o zahtevku iz tožbe, je treba šteti, da zahtevek iz nasprotne tožbe, ki v tem stadiju postopka nima svoje samostojne procesnopravne eksistence, sploh še ni postavljen. Procesno razmerje glede zahtevka iz nasprotne tožbe sploh še ni vzpostavljeno in odločanje o njem v sedanjem stadiju postopka ni možno. Če pa ni pogojev za meritorno odločanje o zahtevku, je preuranjeno tudi odločanje o stvarni pristojnosti za odločanje o zahtevku, glede katerega se utegne izkazati, da spričo procesnih ovir ni pogojev za odločanje o njem. Zato je bilo treba izpodbijani sklep na podlagi določbe 3. tč. 365. člena ZPP razveljaviti.