Jedro

V obravnavani zadevi je tožnik revizije sam vložil, pri tem pa ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, zato je Vrhovno sodišče revizije zavrglo.

Izrek

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot X Ips 448/2009, X Ips 449/2009, X Ips 450/2009, X Ips 451/2009 in X Ips 463/2009, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 448/2009. II. Revizije se zavržejo.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, navedene v uvodu tega sklepa, je tožnik dne 23. 10. 2009 vložil revizije. Z izpodbijanimi prvostopnimi sodbami so bile zavrnjene tožnikove tožbe zoper odločbe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča v Ljubljani, s katerimi so bile zavrnjene tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. K 1. točki izreka:

2. Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj tožnik z isto vlogo in v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, in ker sta v vseh primerih isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 – smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K 2. točki izreka:

3. Revizije niso dovoljene.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku – ZPP v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo velja določba drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba četrtega odstavka 86. člena ZPP.

5. Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnik je v obravnavani zadevi revizije sam vložil, pri tem pa ni izkazal in tudi ne navedel, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP sodišče tožnika v obravnavani zadevi ni pozvalo k predložitvi dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizije zavrglo, ker tožnik ni najpozneje v njej izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. 6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizije zavrglo kot nedovoljene.