Jedro

Za dedovanje mora biti nedvomno ugotovljen tudi obseg zapuščine. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju, ki ga prilaga pritožnik, bodo morali za dedovanje dednih pravic, ustanovljenih v korist dedičev pokojnega J. K., njihovi dediči najprej predlagati izdajo dopolnilih sklepov o dedovanju po njih. Šele nato bo lahko sodišče odločalo tudi o dedovanju tega (dodatno ugotovljenega) premoženja, ki bo pripadlo pritožnikovemu očetu, tukajšnjemu zapustniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg dodatne zapuščine (solastniški delež do 1/72 nepremičnin, parc. št. 1220/2 in * 214/0, obe k. o. X in solastniški delež do 1/6 nepremičnin parc. št. 1065/3 in 1065/7, obe k. o. Y) in jo na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II D 276/98 z dne 28. 5. 2003 dodelilo sinovoma zapustnika M. in J. K., vsakemu do ½.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedič M. K. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ne konkretizira, smiselno pa se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa pri ugotovitvi deležev podedovanega premoženja. Navaja, da je solastninski delež za parc. št. 1220/2 in 214/0, k. o. X izračunan nepravilno. Prilaga sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Grosupljem Dn št. 3687/9, po katerem znaša lastniški delež J. K., rojenega ... 1888, do 1/240. Navaja, da po njem deduje njegov oče M. K., rojen ... 1925 do 1/3, po njem pa pritožnik do ½. Torej znaša pritožnikov delež 1/1440 in ne 1/72, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Ugovarja še vrednosti zapuščine, češ da je nepravilno upoštevana še stavba na parc. št. 1065/7 k. o. Y, za katero delež še ni določen.

3. Pritožba je bila vročena dediču J. K., ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe v zvezi z vrednostjo zapuščine je vsebinsko obravnavalo sodišče prve stopnje kot ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zoper dodatni sklep o dedovanju in jih obrazloženo zavrnilo. Sklep o tem na red. št. 94 (z dne 4. 2. 2015) je pravnomočen. Zapuščina je ocenjena le za potrebe odmere sodne takse. Na vsebino dedovanja nima vpliva. Zato na te pritožbene navedbe, o katerih je že pravnomočno odločeno, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo.

6. Izpodbijani sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku(1) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).(2) Obseg dodatne zapuščine, za katerega po pokojnem zapustniku M. J. K., rojenem ... 1925, in umrlem ... 1997, še ni bilo izvedeno dedovanje, ima oporo v zemljiškoknjižnih podatkih, ki jih je sodišče prve stopnje pridobilo po uradni dolžnosti (red. št. 83 spisa – C/1). Iz njih izhaja, da je zapustnik vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin parc. št. 1220/2 k. o. X in * 214/2 iste k. o. s solastninskim deležem 1/72. Navedeni vpisi so začeli zanj učinkovati v zemljiški knjigi 1. 4. 2009. Sodišče jih je pravilno upoštevalo in v obravnavanem postopku izvedlo dedovanje le za zapustnikovo premoženje, ki je kot njegovo v zemljiški knjigi že vknjiženo, ne pa tudi za premoženje, na katerega se v pritožbi sklicuje pritožnik.

7. Iz k pritožbi priložene dokumentacije namreč izhaja, da se premoženje, za katero se zavzema pritožnik, nanaša na dedovanje po drugi osebi: po pokojnem J. K., rojenem ... 1886 in umrlem ... 1920. Sklep o dedovanju po njem je bil izdan 24. 8. 2009. Drži, da je bila v njem ustanovljena med drugim dedna pravica v korist pokojnega J. K. (pritožnikovega starega očeta in očeta M. K. – tukajšnjega zapustnika), in sicer do 1/10 nepremičnin vložka št. 264 k. o. X s parc. št. 1220/2 in 214.S (priloga spisa A21) in na tej podlagi vknjižena lastninska pravica v korist J. K., rojenega ... 1888, do 1/240 (priloga A21). Ni pa nadaljnjih zemljiškoknjižnih podatkov, niti dokumentacije, da bi bilo za navedeni delež pokojnega J. K. že izvedeno dedovanje. V sklepu o dedovanju po njem O 219/62-4 z dne 18. 12. 1962 (priloga A20) in dodatnim sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Kočevju Dd 114/99 z dne 29. 8. 2008 (priloga A19-4 spisa) navedeno premoženje še ni bilo zajeto. To nakazuje, da je v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot last J. K., rojenega ... 1888, in ne kot last pritožnikovega očeta kot njegovega dediča. Ne zadošča, da so znani le zapustnikovi dediči. Za dedovanje mora biti nedvomno ugotovljen tudi obseg zapuščine. Kot izhaja iz sklepa o dedovanju D 205/2008 z dne 24. 8. 2009, ki ga prilaga pritožnik (priloga A22) bodo morali za dedovanje dednih pravic, ustanovljenih v korist dedičev pokojnega J. K., njihovi dediči najprej predlagati izdajo dopolnilih sklepov o dedovanju po njih. Šele nato bo lahko sodišče odločalo tudi o dedovanju tega (dodatno ugotovljenega) premoženja, ki bo pripadlo pritožnikovemu očetu, tukajšnjemu zapustniku.

8. Ker za zdaj ni podatka o tem, da bi bilo dedovanje po pokojnem J. K., rojenem ...1888, že izvedeno in ugotovljeno, da je njegov dedič tukajšnji zapustnik, ga sodišče pri izdaji izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju (še) ni moglo upoštevati. Deduje se lahko le premoženje, ki je zapustnikovo. Za nepremično premoženje velja domneva, da je zapustnikovo tisto premoženje, ki je v zemljiški knjigi vpisano v njegovo korist. 9. Sprejete odločitve pritožnik torej s predloženo dokumentacijo ne more omajati. Obseg dodatnega premoženja, ki je predmet dedovanja po zapustniku, je pravilno ugotovljen na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov, ki so v spisu. Pritožbo je bilo treba zato zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Op. št. (1): (Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji - ZPP) Op. št. (2): Ur. l. SRS, št. 15/1976 - ZD