27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., C. C. in Č. Č. iz Ž., Bosna in Hercegovina, ki jih zastopa D. D., odvetnik v Z. na seji senata dne 27. novembra 2001 sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C. in Č. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 63/2000 z dne 21. 11. 2000 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 370/94 z dne 20. 11. 1997 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 54/98 z dne 2. 12. 1999 se ne sprejme.

2.Pritožniki nosijo sami svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Pokojnemu E. E. je prenehalo delovno razmerje, ker je več kot pet delovnih dni neopravičeno izostal z dela. Pooblaščenec ustavnih pritožnikov (dedičev, saj je delavec tekom sodnega postopka umrl) navaja, da je v začetku julija 1991 odšel domov v Bosno. V tem času naj bi njegova mama zbolela, zaradi česar se ni mogel takoj vrniti na delo. To je s telegramom sporočil v podjetje, kjer so mu najprej pisali dopust, ki so ga nato črtali. Meni, da glede na tako dejansko stanje odločitev ni materialnopravno sprejemljiva in krši pravico do enakosti pred zakonom oziroma do enakega varstva pravic. To utemeljuje tudi z navedbami, da naj bi podjetja v podobnih primerih neopravičene ure kompenzirala z neizrabljenim dopustom. Kršena naj bi bila tudi 2. in 26. člen Ustave, odločitve sodišč pa naj bi bile v nasprotju tudi s Konvencijama Mednarodne organizacije dela (v nadaljevanju MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Uradni list SFRJ-MP, št. 4-9/84) in št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list SFRJ-MP, št. 3-27/87) ter v nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami, ki so povezane z delom. Navaja še, da bi imel po zakonu pravico sam izbrati, kdaj bo izrabil en dan dopusta, v obdobju, ko je izostal z dela, pa sta bila tudi sobota in nedelja, zato naj ne bi šlo za pet zaporednih dni odsotnosti.

Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč.

2.Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče torej lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Da bi kakšno izmed pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana revizijska sodba, nasprotovalo kakšni od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, pritožnik ne izkaže.

3.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnik ne izkaže.

4.Neopravičena odsotnost z dela je zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja (75. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Uradni list SFRJ, št. 60/98 in nasl. - ZTPDR in 100. člen Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR). Prenehanje delovnega razmerja iz zakonitega razloga pa ne pomeni kršitve pravic, ki so povezane z delom. S čim naj bi bil kršen 26. člen Ustave, pa pritožnik niti ne utemelji. Neskladnost s Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca pritožniki utemeljuje z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja, kar ne more biti predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo. Pritožniku delovno razmerje tudi ni prenehalo zato, ker je odšel domov in tam ostal v času odobrenega dopusta. Razlog prenehanja je neopravičena odsotnost po izteku dopusta, ko se več kot pet dni ni javil nazaj na delo. Pri tem tudi Konvencija ne govori o krivdnih razlogih za odsotnost, zadošča da je razlog za prenehanje delovnega razmerja na strani delavca.

5.Povsem neutemeljeno in nerazumljivo je sklicevanje ustavne pritožbe na Konvencijo MOD št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. V ustavni pritožbi se ne zatrjuje, da bi sodišča odločila drugače, kot sicer odločajo v podobnih primerih (kar bi lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave), zatrjevanj o domnevno drugačni praksi odobravanja dopustov v drugih podjetjih pa tudi v sodnem postopku ne bi bilo mogoče upoštevati. Trditev, da je odločitev očitno napačna, ker naj sploh ne bi šlo za več kot pet dnevno odsotnost, pa ni v skladu z dejanskim stanjem, kot je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (izpoved priče E. E. na obravnavi dne 9. 6. 1992), da sta bila glede na razporeditev delovnega časa oziroma delovnih skupin, delovna dneva tudi sobota in nedelja.

6.Očitka pritožnika, da so bile z izpodbijano sodbo kršene določbe 2. člena Ustave, ki se nanašajo na splošna ustavna načela, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. Z ustavno pritožbo je namreč mogoče uveljavljati le kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne pa kršitev splošnih ustavnih načel. Le kršitve tistih ustavnih določb, ki vsebujejo kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, lahko utemeljujejo ustavno pritožbo.

7.Ker za zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

8.Pobudnikov pooblaščenec je priglasil stroške zastopanja po odvetniški tarifi. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS). Za tako, drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki pa jih pobudnikov pooblaščenec ne navaja.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena in 34. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Milojka Modrijan