Jedro

Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila po poteku dvomesečnega zakonskega roka za odločitev o pritožbi vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je 24. 1. 2024 vložil tožbo zaradi molka organa na podlagi 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki jo je Upravno sodišče prejelo 25. 1. 2024.

2.V tožbi navaja, da je Sodo, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., kot organ prve stopnje z odločbo številka 1410851 z dne 21. 4. 2023 zavrnil njegovo vlogo za postopek za izdajo soglasja za priključitev na distribucijski sistem za objekt A. na parceli št. 426/1 1 k.o. ... in odločil, da ni stroškov postopka. Zoper odločbo je tožnik 8. 5. 2023 vložil pritožbo na Sodo, d.o.o., ki jo je 17. 5. 2023 posredoval na B., d.d., ta pa jo je 18. 5. 2023 posredoval na Agencijo za energijo. Tožnik je 27. 6. 2023 na organ druge stopnje posredoval urgenco za prednostno obravnavo pritožbe. Organ druge stopnje vse do 19. 1. 2024 pritožbe ni obravnaval niti odločil, zato je tožnik vložil tožbo zaradi molka organa druge stopnje, s katero zahteva, da sodišče odloči o pritožbi. Nadalje v tožbi navede razloge za nasprotovanje odločbi organa prve stopnje, to so kršitve določb postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabljen materialni predpis.

3.Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odločbo organa prve stopnje odpravi ter odloči, da se tožniku z dnem 21. 4. 2023 izda soglasje za priključitev proizvodne naprave s priključno močjo 10,20 kW z razsmernikom moči 10 kW in močjo fotonapetostnih modulov 10,20 kW na distribucijski sistem za objekt A. na parceli št. 426/8 k.o. ..., na merilnem mestu št. 2-83068. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnikovo pritožbo prejela v pristojno odločanje 19. 5. 2023. Zaradi velikega pripada zadev, tj. pritožb zoper soglasja za priključitev za samooskrbo je o pritožbi odločila 14. 11. 2023, in sicer je pritožbi ugodila, odločbo organa prve stopnje odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovno odločanje. V njeni odločbi je bil podan tudi nalog organu prve stopnje, da en izvod odločbe vroči pritožniku po pooblaščencu v osmih dneh od prejema. Organu prve stopnje je bila odločba vročena 16. 11. 2023. Meni, da je bila kljub prekoračenemu (instrukcijskemu) roku za odločanje tožba zaradi molka organa druge stopnje vložena (skoraj dva meseca) po tem, ko je bila odločba organa druge stopnje izdana in vročena organu prve stopnje, zato meni, da molk organa druge stopnje ni podan. Toženka je skupaj z odgovorom na tožbo sodišču posredovala upravni spis organa druge stopnje, naknadno (5. 4. 2024) pa še upravni spis organa prve stopnje.

5.Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 27. 3. 2024 nasprotoval navedbam toženke in navedel, da niti tožnik niti njegov pooblaščenec odločbe organa druge stopnje še vedno nista prejela. V razmerju do stranke ni pomembno, ali in kdaj je organ prve stopnje odstopil pritožbo drugi stopnji ter ali in kdaj je organ druge stopnje vročil odločbo organu prve stopnje. Rok za odločitev o pritožbi se šteje od odpreme pritožbe oz. prejema pri organu prejema, notranja komunikacija med organoma prve in druge stopnje pa stranke pri teku roka ne zadeva in ni relevantno. Bistveno je, da tožnik ni prejel odločitve organa druge stopnje do 24. 1. 2024, zato je nastopil molk organa in je bil tega dne upravičen vložiti tožbo zaradi odprave odločbe prve stopnje, pri kateri vztraja, saj odločbe še vedno ni prejel.

6.Toženka je v pripravljalni vlogi z dne 29. 4. 2024 še navedla, da je organ druge stopnje deloval v skladu z 257. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Toženka je o pritožbi odločila 14. 11. 2023 in odločbo s celotno spisovno dokumentacijo vročila organu prve stopnje z nalogom, da odločbo vroči stranki v roku osmih dni od prejema. S tem je bil postopek pred toženko zaključen. Tožba zaradi molka organa je dopustna, če tožniku v predpisanem roku ni bil izdan upravni akt ali mu ni bil vročen. Toženka pa je izdala odločbo, s katero je odločila o pritožbi že novembra 2023, torej pred vložitvijo predmetne tožbe. Tožba zaradi molka organa pa se lahko vloži, dokler stranki ni izdan dokončni upravni akt. Tožniku je bil upravni akt izdan skoraj dva meseca pred vložitvijo tožbe, vendar mu ga organ prve stopnje ni vročil.

K I. točki izreka

7.V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

8.Po določbi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 je upravni spor dopusten, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Procesne predpostavke za vložitev takšne tožbe (zaradi molka organa) so določene v 28. členu ZUS-1. Drugi odstavek tega člena določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

9.Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je torej dovoljena, če so izpolnjene predpostavke, da organ v predpisanem roku ni izdal in vročil stranki odločbe ter je ni izdal niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh. To pomeni, da mora tožnik izkazati, da je po poteku predpisanega roka za izdajo odločbe organ tudi pozval, da odloči o njegovi pritožbi, vendar ta tudi v nadaljnjih sedmih dneh ni odločil in odločbe ni izdal.

10.V konkretni zadevi iz tožbenih navedb izhaja, da je organ prve stopnje izdal zavrnilno odločbo številka 1410851 z dne 21. 4. 2023, zoper katero je tožnik vložil pritožbo z dne 8. 5. 2023 in da je tožnik pisno zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi vložil pri organu druge stopnje 27. 6. 2023. Tožbi je tudi priložil dokazila za te navedbe, potrjujejo pa jih tudi podatki iz upravnega spisa, ki ga je predložila toženka. Sicer pa ta dejstva med strankama niso sporna, neprerekana dejstva pa se v skladu z drugim odstavkom 214. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, štejejo za priznana in jih ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP).

11.Glede na te ugotovitve niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa druge stopnje. Zahtevo za izdajo odločbe je tožnik namreč podal 27. 6. 2023, to je še preden je potekel zakonski rok dveh mesecev za odločitev o pritožbi z dne 8. 5. 2023, ki ga določa 256. člen ZUP, pri čemer tudi s posebnim predpisom ni določen krajši rok. Tožba zaradi molka organa je bila torej vložena, preden je bila po poteku dvomesečnega zakonskega roka za odločitev o pritožbi vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.

12.Sodišče je zato v skladu s 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zaradi molka organa s sklepom zavrglo.

13.Sodišče v navedeni zadevi ni opravilo glavne obravnave ter izvajalo dokazov, kot je to predlagal tožnik v tožbi, ker glede na navedeno niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

14.Glede ugovorov toženke sodišče še pojasnjuje, da ni pravilno njeno stališče, da molk organa ne bi bil podan, ker je pred vloženo tožbo zaradi molka organa o pritožbi odločila 14. 11. 2023 in je organu prve stopnje vročila odločbo 16. 11. 2023 z nalogom za vročitev odločbe pritožniku, ki pa je organ prve stopnje ni vročil tožniku.

15.Tožbo zaradi molka organa je mogoče vložiti do tedaj, dokler ne bo stranki izdan in vročen upravni akt. Po stališču tako sodne prakse kot tudi pravne teorije namreč začne upravni akt učinkovati šele z opravljeno vročitvijo. Rok za izdajo in vročitev odločbe vključuje tudi čas, potreben za vročanje. Kateri organ vroči odločbo, za stranko ni pomembno. Sodišče zato lahko, če tožbi ugodi kot utemeljeni in če ugotovi, da je bilo o stvari odločeno oz. da je bil upravni akt izdan, ni pa bil stranki vročen, pristojnemu organu naloži (le) vročitev odločbe.

K II. točki izreka

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 256 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 5, 5/3, 28, 28/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.