Jedro

Samo dejstvo, da je nepremičnina v solasti, ne omejuje lastnika solastnega deleža, da z njim prosto razpolaga. Da bi se vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve navedene nepremičnine nanašala na tožnikovo polovico nepremičnine, in ne na polovico nepremičnine, ki je po ugotovitvi iz navedene sodbe v lasti A.A., pa tožnik ni izkazal.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 1. 3. 2013 za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3948/2011 z dne 27. 6. 2012 ter kot oprostitev stroškov postopka.

Iz obrazložitve je razvidno, da je organ na podlagi listinskih dokazil, ki so bila priložena prošnji, ter pridobljenih dokumentov ugotovil, da premoženje prosilca presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar po določbi petega odstavka 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) izključuje njegovo pravico do BPP.

Iz baze podatkov GURS je ugotovil, da je tožnik med drugim lastnik nepremičnine parc. št. 329 k.o. …, ki v naravi predstavlja nestanovanjski kmetijski stavbi. Skupna tržna vrednost navedene nepremičnine znaša po podatkih, pridobljenih iz vpogleda v GURS, 83.634,00 EUR. Iz elektronsko vodene zemljiške knjige izhaja, da je na navedeni nepremičnini sicer vknjižena pravica prepovedi odtujitve do ½ v korist A.A., kar pomeni, da tožnik še vedno lahko razpolaga s polovico nepremičnine v vrednosti 41.817,00 EUR , ki se na podlagi določil Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) upošteva kot njegovo premoženje. Ker iz elektronsko vodene zemljiške knjige izhaja, da na tožnikovi polovici nepremičnine ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje njegovo lastninsko pravico, tožnik dejansko lahko razpolaga z njo v pravnem prometu. Zato njegove navedbe, da zaradi opisanih prepovedi in zaznamb sporov ne more razpolagati s predmetnim premoženjem, držijo le delno.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja glede nepremičnega premoženja, s katerim lahko razpolaga tožnik, hkrati pa mu tudi ni omogočila polnega sodelovanja v postopku. Navaja, da ni lastnik predmetne nepremičnine v celoti, pač pa le do ½ in se pri tem sklicuje na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 1126/99 II z dne 20. 4. 2009. Ker je solastniški delež tožnika do ½ predmetne nepremičnine obremenjen s prepovedjo odtujitve in obremenitve v korist A.A., s svojo polovico nepremičnine ne more razpolagati v pravnem prometu. Poleg tega sta na celotni nepremičnini tudi dve zaznambi spora. Strinja se, da zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise v zemljiško knjigo, vendar so taki vpisi zgolj pogojni, kar pomeni, da tožnik s svojim solastniškim deležem nepremičnine do ½ v pravnem prometu dejansko ne more razpolagati, saj nihče ne bi nase prevzel tveganja, da zaradi zaznamb spora ne bo postal lastnik ali da bo njegova pravica ostala brez stvarnopravnega zavarovanja. Obstaja zgolj pravna, ne pa tudi dejanska možnost razpolaganja. Toženka ni upoštevala niti navedene sodbe, niti vknjižb zaznamb spora. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Eden od pogojev za pridobitev BPP je, da prosilec ne presega finančnega cenzusa iz drugega odstavka 13. člena ZBPP. Mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) tako ne sme presegati 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu minimalni dohodek). Po petem odstavku 152. člena ZUJF do brezplačne pravne pomoči ni upravičena samska oseba ali družina, ki ima prihranke ali premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

V zadevi ni sporno, da znaša vrednost tožnikovega solastnega deleža na predmetni nepremičnini 41.817,00 EUR, saj tožnik tega ne prereka. Navedeno presega navedeni premoženjski cenzus 13.780,00 EUR.

Sporno pa je, ali se predmetno premoženje upošteva kot tožnikovo premoženje.

Sodišče se strinja s stališčem toženke, da se kot tožnikovo premoženje upošteva vrednost tožnikovega polovičnega deleža predmetne nepremičnine parc. št. 329 k.o. …, čeprav se toženka pri tem izrecno ni sklicevala na pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča Ljubljani II P 1126/99, ki jo je v postopku predložil tožnik, iz katere izhaja, da je lastnica navedene nepremičnine do ½ A.A., pač pa na v elektronski zemljiški knjigi vpisano prepoved odtujitve in obremenitve na ½ celotne navedene nepremičnine v korist A.A. Sodišče tudi pritrjuje stališču toženke, da iz elektronske zemljiške knjige ni razvidno, da bi bila na tožnikovi polovici nepremičnine vknjižena kakšna pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala tožnikovo lastninsko pravico na njej.

Samo dejstvo, da je nepremičnina v solasti, ne omejuje lastnika solastnega deleža, da z njim prosto razpolaga. Da bi se vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve navedene nepremičnine do ½ v korist A.A. nanašala na tožnikovo polovico nepremičnine, in ne na polovico nepremičnine, ki je po ugotovitvi iz navedene sodbe v lasti A.A., pa tožnik ni izkazal. Prav tako pravno ne omejujeta tožnikove lastninske pravice na predmetni nepremičnini v zemljiški knjigi vpisani zaznambi spora. Učinek zaznambe spora je urejen z Zakonom o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Po določbi 80. člena ZZK-1 zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise, njen učinek je "le", da kasnejši vpisi veljajo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora in preneha, če je zaznamba spora izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora (glej tretji odstavek cit. člena). Ali še drugače, zaznamba spora za vpise, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba, ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo.

Tudi sicer niti 24. člen ZSVarPre, niti na podlagi njegovega 25. člena izdani Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, ne dajeta podlage, da bi se nepremičnina, na kateri je vpisana zaznamba spora, ne upoštevala kot tožnikovo premoženje.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.