Jedro

Ker na podlagi povedanega ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka napačna in jo je bilo treba razveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v I. prekinilo postopek v tej pravdni zadevi do pravnomočne odločitve v zadevi naslovnega sodišča opr.št. P 30/2007. V predmetni pravdi je tožnik tožil toženko na sklenitev prodajne pogodbe. Toženka je nepremičnino z darilno pogodbo odsvojila, zato je tožnik tožbo razširil na obdarjenca in zahteval še ugotovitev ničnosti darilne izjave, podrejeno pa razveljavitev darilne pogodbe. Obdarjenec se s subjektivno spremembo tožbe ni strinjal, zato sodišče razširitev obravnava kot novo tožbo pod opr.št. P 30/2007. Ker gre v postopku P 30/2007 za predhodno vprašanje o zahtevku za sklenitev prodajne pogodbe, je sodišče postopek v predmetni zadevi prekinilo do pravnomočne rešitve v zadevi P 30/2007. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in nepravilne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. Tožeča stranka je bila v razširitev tožbe prisiljena zaradi odtujitve nepremičnine. Sodišče bi moralo najprej rešiti vprašanje, ali je tožena stranka smela odstopiti od objavljene in po tožniku sprejete ponudbe in ali ima tožnik pravico zahtevati sklenitev prodajne pogodbe, šele nato pa odločati o tem, ali je bilo toženkino ravnanje, ko je nepremičnine podarila A. pošteno in zakonito. Tak redosled obravnavanja zadev bi bil pravno logično pravilen, zato je sklep napačen, saj sodišče namesto pri temelju začenja pri strehi. Načelo prior tempore potior iure zahteva obravnavanje najprej po tožbi, ki je bila vložena prvo, dejanska povezanost pa narekuje skupno obravnavanje zahtevkov.

Pritožba je utemeljena.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pravdni postopek v tej zadevi prekinilo v zvezi z določbo 206. člena ZPP, ker se je odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Za predhodno vprašanje je štelo ugotovitev ničnosti darila, na podlagi katerega tožena stranka ni več lastnica sporne nepremičnine (in v zvezi z ničnostjo vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi). Pritožba pravilno opozarja, da ne gre za predhodno vprašanje, ampak za medsebojno povezana zahtevka, ki ju je potrebno obravnavati skupaj. Drži sicer, da darilo predstavlja oviro za izpolnitev zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino, vendar tudi odločanje o zahtevkih za ničnost darilne pogodbe in za izbrisno tožbo ni dopustno brez hkratnega odločanja o zahtevku na sklenitev prodajne pogodbe. Zahtevek na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe ima namreč tožeča stranka samo, če ima za tako ugotovitev pravni interes, če torej hkrati zahteva tudi sklenitev prodajne pogodbe, pogoj za izbrisno tožbo pa je, da so bile z vpisom kršene pravice tožnika na nepremičnini. Aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo ima torej tožnik šele in samo v primeru, če je upravičen do sklenitve prodajne pogodbe. Ker na podlagi povedanega ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka napačna in jo je bilo treba razveljaviti. Pritožbeno sodišče še dodaja, da v konkretnem primeru, ko gre v vsaki od pravd za različna zahtevka z različnimi materialnopravnimi posledicami, ni nobene ovire za združitev obeh pravd in za skupno obravnavanje vseh zahtevkov.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.