Jedro

Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe učinkuje, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Pred tem vpisane plombe ne varujejo vrstnega reda vpisa zaznambe izvršbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino parc. št. 23/89 k. o. ..., ki je predmet izvršilnega postopka 1 In 2001/00821, zoper drugega toženca (dolžnika) zavrglo, zoper prvega toženca (upnika) pa zavrnilo. Ugotovilo je, da vpis zaznambe sklepa o izvršbi glede na podatke zemljiške knjige učinkuje od 21. 8. 2001, tožnika pa sta lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila šele kasneje (23. 1. 2002).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku (zoper prvega toženca) ugodilo. Menilo je, da je bila plomba zaznambe izvršbe vpisana prezgodaj, saj je temeljila le na upnikovem predlogu za izvršbo, ki ga je izvršilno sodišče po tedanji sodni praksi poslalo zemljiškoknjižnemu sodišču. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti, ta pa je v primeru zaznambe izvršbe sklep o izvršbi. Ker je bil ta sklep (konkretno sklep o nadaljevanju izvršbe z novim predmetom izvršbe – sporno parcelo) izdan 4. 4. 2002, se je zemljiškoknjižni postopek zaznambe izvršbe lahko začel šele tedaj, torej po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba lastninske pravice tožnikov. Dodalo je, da vprašanje pravilnosti plombe, ki je pomožni vpis, ni pravno pomembno za presojo dovoljenosti glavnega vpisa – zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, pri tem pa se je sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-80/07 z dne 14. 6. 2007. 3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča prvi toženec vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožnikov zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglaša tudi stroške. Navaja, da vrstni red njegove hipoteke varuje plomba z dne 21. 8. 2001 in ne šele njena opravičba s sklepom o izvršbi. Nasprotuje stališču pritožbenega sodišča, ki spravlja upnika v podrejen položaj, saj omogoča dolžniku, da v času od vložitve predloga za izvršbo do izdaje sklepa o izvršbi nepremičnino odsvoji. Namen sodne prakse, po kateri so izvršilna sodišča zemljiški knjigi pošiljala že predloge za izvršbo, je prav v preprečevanju takšne nevarnosti, sprememba takšne prakse pa bi nasprotovala načelu enakopravne obravnave pred zakonom in vzpodbujala zlorabe. Pravna stališča Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so povzeta v izpodbijani sobi, so sicer pravilna, a za konkretno zadevo niso pomembna, saj se nanašajo na zemljiškoknjižni postopek. O sporni zaznambi v tej pravdi ni mogoče odločati, saj je bila dovoljena v zemljiškoknjižnem postopku, še vedno obstaja in ni bila izpodbijana s pritožbo. V nasprotju s tem je ugotovitev sodišča druge stopnje, da se je zemljiškoknjižni postopek za zaznambo sklepa o izvršbi in vpis hipoteke lahko začel in učinkoval najprej od 4. 4. 2002 (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Če se je zemljiškoknjižni postopek nezakonito začel prezgodaj, to ne more škoditi upniku.

4. Revizija je bila vročena tožnikoma, ki nanjo nista odgovorila.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Zmotno je revidentovo stališče o učinkovanju plombe, ki je bila v zemljiško knjigo vpisana že na podlagi upnikovega predloga za izvršbo. Z vpisom plombe v zemljiško knjigo se vpisuje samo začetek zemljiškoknjižnega postopka in ne morda nekega drugega postopka, v katerem bo kasneje opravljeno procesno dejanje, ki bo podlaga za vpis.(1) Vložitev predloga za izvršbo, ki pomeni zgolj začetek izvršilnega (in ne tudi zemljiškoknjižnega) postopka, se v zemljiški ne zaznamuje niti ni pomemben za določitev vrstnega reda poplačila upnika. Upnik namreč pridobi zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi (170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

8. O dovolitvi zaznambe izvršbe zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi sklepa, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo (prvi odstavek 170. člena ZIZ in drugi odstavek 34. člena Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK – ter 3. točka drugega odstavka 68. člena ZZK). Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe učinkuje, je zato pomemben trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi, torej listino, ki je podlaga za takšno zaznambo (tretji odstavek 5. člena ZZK).(2) To je tudi trenutek, ko sodišče vpiše plombo, s katero označi začetek tega postopka (26. člen Pravilnika o vodenju zemljiške knjige). Pred tem vpisane plombe imajo naravo pomotnega vpisa plombe in ne varujejo vrstnega reda vpisa zaznambe izvršbe, saj ne označujejo začetka zemljiškoknjižnega postopka.(3) Boljši vrstni red si upnik lahko zagotovi s predhodno odredbo, s katero izvršilno sodišče odredi predznambo hipoteke na nepremičnini (6. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ).

9. Neutemeljeni so tudi razlogi, ki merijo na vezanost (strank in) pravdnega sodišča na sporno zaznambo oziroma njeno učinkovanje. Pritrditi jim ni mogoče že zaradi njihove nezadostne opredeljenosti, saj revident niti ne trdi, da sta bila tožnika z obravnavanim zemljiškoknjižnim postopkom seznanjena oziroma da jima je bila že tedaj v zvezi s sporno zaznambo zagotovljena pravica do izjave. Vrstni red učinkovanja vpisov poleg tega ni predmet izreka zemljiškoknjižnih sklepov (88. člen ZZK in 319. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP).

10. Ker revizijski očitki niso podani in je izpodbijana sodba tudi materialnopravno pravilna, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Revizijski neuspeh deli tudi zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Plavšak, Zakon o zemljiško knjigi (ZZK-1), Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 79. Op. št. (2): Primerjaj tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 365/2007 z dne 8. 5. 2008. Op. št. (3): Plombe, ki so vpisane že na podlagi vložitve predloga za izvršbo na nepremičnino, teorija označuje kot „fantomske“ (Plavšak, Zakon o zemljiško knjigi (ZZK-1), Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 80).