Jedro

Opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksne olajšave niso izkazani. Predlog temelji na neodzivnosti toženca do pooblaščenca, medsebojna komunikacija stranke in odvetnika pa ni upravičen razlog za podaljšanje sodnega roka. Osebna neodzivnost toženca glede na to, da so taksne olajšave predvidene v njegovo korist, brez pojasnila konkretnih razlogov za neodzivnost ne more biti opravičljiva.

Sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, vendar pa mu izvedbo ustreznih uradnih poizvedb omogoča šele popoln predlog.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z 21. 11. 2023 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse oziroma obročno plačilo sodne takse, s sklepom s 27. 3. 2024 pa je zavrglo predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse, podredno za obročno plačilo oziroma za odlog plačila sodne takse.

2. Zoper oba sklepa se pravočasno pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zoper sklep z 21. 11. 2023 navaja, da je podal opravičen razlog za podaljšanje roka, zato bi moralo sodišče prošnji ugoditi, ne pa jo zavrniti. V pritožbi zoper sklep s 27. 3. 2024 pa zatrjuje, da bi sodišče o predlogu moralo odločiti vsebinsko, saj vse zahtevane podatke lahko pridobi po uradni dolžnosti. Prav tako bi ga moralo v sklepu opozoriti na začetek teka roka za plačilo sodne takse. Predlaga razveljavitev obeh sklepov in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter zahteva povrnitev stroškov obeh pritožb. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. V predmetni zadevi je toženec 1. 6. 2023 vložil pritožbo zoper sodbo, za katero mu je sodišče 7. 6. 2023 izdalo plačilni nalog za sodno takso v znesku 567 EUR. Dne 28. 6. 2023 je toženec vložil predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ki pa ni vseboval vseh potrebnih podatkov iz 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), zato ga je sodišče pozvalo k njegovi dopolnitvi. Toženec je z vlogo s 23. 8. 2023 prosil za podaljšanje roka za dopolnitev zaradi zadržanosti in preobremenjenosti pooblaščenca, ki ji je sodišče ugodilo in rok podaljšalo za 8 dni. Z vlogo s 14. 9. 2023 je toženec zaprosil za ponovno podaljšanje roka zaradi preobremenjenosti pooblaščenca in prometne nesreče toženca, sodišče pa je s sklepom z dne 22. 9. 2023 rok podaljšalo še za nadaljnjih 8 dni.

5. Pooblaščenec toženca je nato 4. 10. 2023 ponovno zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksno olajšavo, kot razlog je tokrat navedel neodzivnost stranke. Z izpodbijanim sklepom z 21. 11. 2023 je sodišče ta predlog utemeljeno zavrnilo.

6. Rok za dopolnitev vloge je procesni rok, ki se po drugem odstavku 110. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi. Merilo "opravičenosti razlogov" je subjektivno, upoštevajo se osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka in ki tudi nosi trditveno in dokazno breme glede opravičljivih razlogov, o obstoju katerih se odloča z dokaznim standardom verjetnosti.1

7. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksne olajšave niso izkazani. Predlog temelji na neodzivnosti toženca do pooblaščenca, medsebojna komunikacija stranke in odvetnika pa glede na jasno stališče sodne prakse ni upravičen razlog za podaljšanje roka. Zaradi zaupne narave pooblastilnega razmerja, zaradi zagotavljanja kvalitetnega zastopanja in zaradi zagotavljanja normalnega teka sodnega postopka se namreč utemeljeno pričakuje, da ima pooblaščenec možnost različnih načinov stikov s svojo stranko.2 Od izdaje pozivnega sklepa 13. 7. 2023 do predloga za podaljšanje roka 4. 10. 2023 sta minila že več kot dva meseca, pooblaščenec je po lastnih navedbah tožencu pozivni sklep posredoval 23. 8. 2023 in je toženec torej do ponovnega predloga za podaljšanje roka že imel na voljo več kot mesec in pol za posredovanje zahtevanih podatkov. Osebna neodzivnost toženca glede na to, da so taksne olajšave predvidene v njegovo korist, zato brez pojasnila konkretnih razlogov za neodzivnost ne more biti opravičljiva. Ob tem pritožbeno sodišče še poudarja, da pooblaščenec navedb, da stika s tožencem ne more vzpostaviti oziroma da se mu ta ne odziva, niti ni dokazno podprl. 8. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da pogoji za ponovno podaljšanje roka po drugem odstavku 110. člena ZPP niso izpolnjeni. Z vsebinsko praznimi navedbami, da je podal upravičen in opravičen razlog za podaljšanje roka, toženec pravilnosti odločitve iz sklepa z 21. 11. 2023 ni uspel izpodbiti.

9. Kot je bilo pojasnjeno, je toženec 28. 6. 2023 vložil nepopoln predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, predloga pa po pozivu sodišča in tudi po dveh podaljšanjih roka ni dopolnil, temveč je še enkrat poskusil doseči podaljšanje roka. Po neuspehu s tem predlogom je 3. 1. 2024 vložil ponovni predlog za taksne olajšave. Tudi ta predlog ni vseboval vseh podatkov in izjav iz 12. člena ZST-1, zato ga je sodišče skladno s tretjim odstavkom tega člena s pozivnim sklepom s 16. 1. 2024 še enkrat pozvalo k dopolnitvi, rok za dopolnitev pa mu je s sklepom z 19. 2. 2024 podaljšalo za 15 dni. Dopolnitve predloga toženec tudi v tako podaljšanem roku ni vložil. Kljub dvakratnemu pozivanju na dopolnitev in kljub trikratnem podaljšanju roka za dopolnitev je torej toženčev predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom s 27. 3. 2024 zavrglo (tretji odstavek 12. člena ZST-1 in peti odstavek 108. člena ZPP).

10. Toženec v pritožbi zmotno meni, da bi sodišče o predlogu moralo odločiti vsebinsko, saj vse zahtevane podatke lahko pridobi po uradni dolžnosti. Drži sicer, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost (peti odstavek 12.a člen ZST-1), vendar mu izvedbo ustreznih uradnih poizvedb omogoča šele popoln predlog, torej predlog, ki vsebuje podatke in izjave iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 za stranko in za njene morebitne družinske člane.3 Toženec ne trdi, da bi svoj predlog dopolnil s temi podatki in izjavami, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ostal nesposoben za vsebinsko obravnavo, kar je narekovalo njegovo zavrženje.

11. Pritožba sicer pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje v sklepu s 27. 3. 2024 toženca ni opozorilo na tek rokov po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1, vendar taka opustitev na pravilnost izpodbijane odločitve o zavrženju nepopolnega predloga za taksne olajšave ni v ničemer vplivala oziroma za presojo pravilnosti te odločitve niti ni pravno relevantna.

12. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbi toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa z 21. 11. 2023 in s 27. 3. 2024 (3. točka 365. člena ZPP).

13. Toženec s pritožbama ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

14. Rok za plačilo takse po plačilnem nalogu s 7. 6. 2023 tožencu prične teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

1 Prim. VSL Sklep II Cp 907/2023 z dne 1. 6. 2023. 2 Prim. VSL Sklep II Cp 907/2023 z dne 1. 6. 2023, VSL Sklep I Cp 1598/2015 z dne 3. 6. 2015 3 Prim. VSL Sklep I Cp 2169/2023 z dne 16. 2. 2024 in VSL Sklep I Cp 1495/2023 z dne 25. 10. 2023.