Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je sodnica stranko opozorila, da lahko vzame odvetnika, je ravnala po določbah pravdnega postopka.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
Tožena stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 300 USD, ker je tožeča stranka v tem delu tožbo umaknila. Hkrati je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 99.423,50 SIT v 15 dneh.
Proti sklepu se tožeča stranka pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da se zadeva razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek pred drugim sodnikom oziroma, da sklep spremeni.
Navaja: Ne more sprejeti ugotovitve, da je na naroku za glavno obravnavo tožbo v spornem delu umaknila. Na sodišče je prišla zato, da bo na tožbenem zahtevku vztrajala. S seboj je pripeljala pričo. Odvetnika ne more vzeti. Sodnica jo je z načinom spraševanja in podučevanjem močno razburila. V zapisnik je samovoljno pisala njene izjave, ki jih v resnici ni podala. Ni govora, da bi ona tožbo umaknila. Sodnica ni izvedla nobenega predlaganega dokaza.
Tožena stranka je odgovorila na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče nima pomislekov v zvezi z vprašanjem, ali je bila volja tožnice na glavni obravnavi, da tožbo umakne. Iz zapisnika o glavni obravnavi je dovolj jasno razvidno, da je bila tožnica poučena o tem, zakaj pri stvari gre, priporočeno pa ji je bilo tudi, da vzame odvetnika. Ko pritožnica trdi, da jo je to močno razburilo, ta trditev nima objektivnega pomena. Razpravljajoča sodnica je namreč ravnala tako, kot ji nalaga določba 11. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki pravi, da mora sodišče opozoriti stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, katera pravdna dejanja lahko opravi. 4. odst. 90. čl. istega zakona pa tudi govori o tem, da če sodišče ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja. Če torej stranka pooblaščenca sploh nima in če zaradi tega lahko nastanejo škodljive posledice, je torej tudi tako opozorilo v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku. Iz nadaljevanja zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je tožnica jasno in določno izjavila, da tožbo umika. Tako kljub drugačnim pritožbenim trditvam, ki so le trditve brez dokazov, pritožbeno sodišče nima pomislekov v odločitev sodišča prve stopnje.
Sicer pa umik tožbe še ne pomeni odpovedi tožbenemu zahtevku in je torej mogoče tožbo ponovno vložiti (čl. 193/3 Zakona o pravdnem postopku).
Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (čl. 380 tč. 2 in čl. 381 Zakona o pravdnem postopku).
Ker odgovor na pritožbo zoper sklep ni predviden (čl. 381 Zakona o pravdnem postopku), tožena stranka ni upravičena do priznanja stroškov za odgovor na pritožbo. Ti stroški namreč niso za pravdo potrebni stroški (čl. 155/1 ZPP).