Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tako imenovana objektivna nepristranskost sodišča se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden izmed postulatov poštenega sojenja domneva.
Predlog se zavrne.
Med pravdnima strankama je pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve ničnosti med toženimi strankami dne 5.6.2003 sklenjene pogodbe o priznanju lastninske pravice ter uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim glede nepremičnin, ki so predmet še odprtega denacionalizacijskega postopka, v katerem sta kot upravičenki udeleženi tožnici iz te pravde. Slednji sta v vlogi z dne 26.3.2007 predlagali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tej zadevi z obrazložitvijo, da Okrajno sodišče v Ajdovščini (kot sicer stvarno in krajevno pristojno sodišče) po njunem prepričanju ni v stanju vsebinsko odločiti ne v tem pravdnem postopku niti v še odprtem postopku za denacionalizacijo, ker "določeni posamezniki oz. predstavniki denacionalizacijskih zavezancev izvajajo pritisk na sodišče"; želijo namreč na vse možne načine zavlačevati oba postopka in vplivati na njun potek tako, da se o zadevi ne odloči oziroma da se o njej odloči neugodno za tožnici, v vmesnem času pa si prizadevajo, da premoženje, o katerem se odloča v teh postopkih, postane predmet razpolaganja v pravnem prometu in da nastopijo pravne ovire za vrnitev premoženja v naravi. S tem v zvezi je bil že tudi predlagan vpis spremembe lastništva kljub prepovedi iz 88. člena Zakona o denacionalizaciji. Te okoliščine po prepričanju tožnic kažejo, da bi bilo v danem primeru pravdni postopek smotrno in lažje izvesti pred drugim stvarno pristojnim sodiščem - in sicer pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Predlog ni utemeljen.
Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 90/2005) in pravdne stranke mimo teh določb ne morejo izbirati sodišča. Tudi pogoji za sicer izjemoma predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Glavni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Tožnici ga kot razlog sicer omenjata v njunem predlogu, vendar nobena izmed zatrjevanih okoliščin ne more biti v oporo sklepu, da bi se postopek laže (hitreje in ceneje) opravil pred drugim sodiščem. Če pa bi njuno utemeljitev predloga, da Okrajno sodišče v Ajdovščini ni v stanju objektivno raziskati dejstev in izvesti dokazov ter da sta (smiselno) izgubili zaupanje v to sodišče, bilo mogoče razumeti kot dvom o tako imenovani objektivni nepristranskosti sodišča, jima je treba odgovoriti, da je tak dvom sicer lahko "drug tehten razlog" v pomenu določbe 67. člena ZPP. Vendar mora biti utemeljenost takega dvoma tudi izkazana, saj se tako imenovana objektivna nepristranskost sodišča izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ki se kot eden izmed postulatov poštnega sojenja domneva. Razumnih razlogov za tak dvom, ali za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka, pa tožnici nista ponudili. Med te namreč ne spadajo povsem pavšalne trditve, da "določeni posamezniki oz. predstavniki denacionalizacijskih zavezancev izvajajo pritisk na sodišče" in da "obstaja vpliv neformalnih centrov moči in vplivnih posameznikov, ki že več let ovirajo izvedbo ... postopka". Drugačnega sklepanja tudi ne narekujejo trditve tožnic o željah oziroma ciljih toženih strank in o njihovih procesnih dejanjih, saj ima s postopkom in morebitnimi odločitvami sodišča nezadovoljna stranka na voljo druge in za take primere predvidene pravne poti - ne da bi to hkrati mogel biti tudi drug tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog tožnic zavrniti.