Jedro

Zakonec se izjemoma ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in ob nadaljnjem pogoju: da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da ta glasi: "Tožena stranka je dolžna plačati preostanek sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo v višini 5.000,00 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih v višini po 1.000,00 EUR.

Prvi obrok zapade v plačilo v 15 dneh po prejemu tega sklepa, nadaljnji obroki pa do 15. dne v naslednjih zaporednih mesecih."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točka I in točka III izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo. Delno jo je oprostilo plačila sodne takse (za znesek 12.415,00 EUR). V presežku je predlog zavrnilo (točka I izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati preostanek sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo v višini 5.000,00 EUR (točka II izreka) in razveljavilo plačilni nalog (točka III izreka).

2. Tožena stranka vlaga laično pritožbo. Navaja, da je sodišče upoštevalo tudi prejemke in premoženje A. A., čeprav je toženec v vlogi za taksno oprostitev navedel, da sta leta 2010 sklenila k pritožbi priloženi sporazum o razdružitvi skupnega premoženja. Sklenila sta ga, ker je A. A. izvedela, da ima toženec zunajzakonskega otroka. Od sedaj naprej živita v ločenem gospodinjstvu in vsak razpolaga s svojimi prejemki in premoženjem. Navaja, katere prostore v hiši uporablja na podlagi dogovorjene služnosti, da ostale prostore uporablja A. A., hči K. in dva vnuka, da sam poravnava sorazmerni del stroškov ter iz svoje pokojnine plačuje obveznosti do zunajzakonskega otroka (po 255,00 EUR mesečno) skladno z dogovorom, ki ga je sklenil z otrokovo materjo in ga prilaga. Prosi za ponovno proučitev njegovega materialnega stanja z upoštevanjem ločenega gospodinjstva ter obveznosti do otroka, ki jih redno izpolnjuje. Predlaga oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po prejemu plačilnega naloga za plačilo takse za pritožbo zoper sodbo v višini 17.415,00 EUR je toženec zaprosil za delno oprostitev plačila sodne takse. Sodišče ga je s pozivnim sklepom na redni številki 124 spisa pozvalo k dopolnitvi vloge s podatki, kot jih zahteva drugi odstavek 12. člena ZST-11 , ki se uporablja od 11. 11. 2016. Med drugim ga je izrecno opozorilo, da mora predlog vsebovati podatke o njegovih družinskih članih in njihovem premoženju, soglasje polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, izjavo družinskih članov o resničnosti podatkov in njihove podpise. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov spisa izhaja, da je toženec pozivnemu sklepu sledil. V dopolnitvi predloga je kot družinskega člana izrecno navedel ženo A. A., priložil njeno podpisano izjavo in soglasje za uradno pridobivanje podatkov o materialnem stanju. Navedel je, da živi v ženini hiši na podlagi sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja iz leta 2010 ter da po dogovorjeni služnosti uporablja spalnico, sanitarije in kuhinjo v spodnji etaži hiše. Sporazuma, na katerega se je skliceval, pa na prvi stopnji ni predložil. Prvič ga prilaga šele k pritožbi.

5. Ob taki trditveni in dokazni podlagi ni bilo osnove, da bi sodišče toženca obravnavalo kot samsko osebo, za kar se smiselno zavzema pritožba, oziroma da pri ugotavljanju materialnega položaja ne bi upoštevalo tudi toženčeve žene. Pravilno je izhajalo iz prvega odstavka 11. člena ZST-1 in 10. člena ZUPJS2 . Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. ZUPJS v 10. členu določa, da se kot pravno relevantni družinski člani poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi zakonci. Pritožnik z navedbami o razdružitvi skupnega premoženja in ločenem gospodinjstvu meri na uporabo 3. točke 11. člena ZUPJS. Vendar s tem ne more omajati pravilne odločitve sodišča prve stopnje. Trditveno in dokazno breme o družinskih članih je bilo na njem (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Navedb v smeri prenehanja življenjske skupnosti z ženo, ki jih navaja v pritožbi, na prvi stopnji ni bilo. Gre za prepozne, neupravičene in zato neupoštevne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP3 v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Hkrati so neutemeljene. Ovržene so s toženčevimi navedbami, naj se kot družinski član upošteva njegova žena, in z njeno podpisano izjavo in soglasjem, s katerim je privolila k uradnemu pridobivanju podatkov o (njunem) premoženjskem stanju. S tem je tudi ona potrdila materialnopravni položaj družinskega člana po prvem odstavku 11. člena ZST-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Tudi če bi se lahko upoštevala prepozna pritožbena navedba o prenehanju življenjske oziroma družinske skupnosti med zakoncema, pa za neupoštevanje toženčeve žene niso izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji iz 3. točke prvega odstavka 11. člena ZUPJS. Po navedenem določilu se zakonec izjemoma ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja, če v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino. Izpolnjen pa mora biti še nadaljnji pogoj: da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Temu toženec še v pritožbenem postopku ne zadosti. Navedb in dokazov o začetem postopku za razvezo zakonske zveze ni bilo ne na prvi stopnji ne v pritožbi.

6. Dejanskih ugotovitev o prihodkih in premoženju toženca in njegove žene, povzetih v točki 4 sklepa, pritožnik ne izpodbija. Sodišče je ugotovilo, da toženec in njegova žena prejemata redne mesečne dohodke (toženec v višini 1.468,87 EUR mesečno, njegova žena po 821,12 EUR) in kakšno je stanje na tožnikovih bančnih računih (minus 11,40 EUR na enem računu ter 1.294,71 EUR na drugem), oziroma na treh računih njegove žene (skupaj 20.075,70 EUR). Ob takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pridobljenih podatkih, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni podlage za oprostitev plačila takse v celoti, za kar se zavzema pritožba.

7. Stranka je skladno z 11. členom ZST-1 opravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti ali deloma, če bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se uporablja pri presoji upravičenosti fizične osebe do celotne in delne taksne oprostitve in tudi pri presoji o odloženem ali obročnem plačilu sodnih taks. Sodna praksa pri tem upošteva kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP4 in ZSVarPre5 . Kot merilo upošteva znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2016 znaša 292,56 EUR6 . Dvakratnik navedenega zneska znaša 585,12 EUR.

8. Ob dejstvu, da samo toženčev redni mesečni dohodek (1.468,87 EUR mesečno) za 883,75 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je odločitev o zavrnitvi popolne taksne oprostitve sprejeta ob pravilni uporabi 11. člena ZST-1. Popolna oprostitev plačila sodnih taks je namenjena socialno najšibkejšim oziroma ogroženim strankam, med katere toženec že zaradi svojih rednih dohodkov ne sodi. Sprejeta odločitev je pravilna in je pritožnik ne omaje niti s sklicevanjem na preživninsko obveznost do zunajzakonskega otroka. Tudi v tem delu gre za prepozne, neopravičene in neupoštevne pritožbene novote, na katere niti ne bi bilo treba odgovarjati. Kljub temu pritožbeno sodišče dodaja, da so glede na predložene listine tudi nedokazane. Iz predloženega dogovora z dvema aneksoma namreč izhaja, da so bile toženčeve obveznosti do 17. 4. 2016 v celoti izpolnjene. Za obdobje po tem datumu ni izkazana ne zakonska ne pogodbena obveznost do otroka niti morebitno plačevanje kakršnihkoli zneskov na podlagi takih obveznosti.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilni odločitvi o delni taksni oprostitvi za znesek 12.415,00 EUR. Odmerjena taksa je glede na vrednost spornega predmeta zelo visoka (17.415,00 EUR), kar je treba upoštevati v okviru presoje vseh okoliščin primerov (peti odstavek 11. člena ZST-1). Tudi po tako znižani taksi oziroma delni oprostitvi je določeni znesek takse visok (5.000,00 EUR), a ga glede na ugotovljeni materialni položaj toženca in njegove žene tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče še bolj znižati. Pač pa višina utemeljuje obročno plačilo v petih mesečnih obrokih po 1.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da na ta način ne bo ogroženo preživljanje toženca in njegove družine, saj vendarle ob rednih mesečnih prejemkih (pokojnini obeh zakoncev) razpolaga tudi z ugotovljenimi prihranki.

10. Po povedanem je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep v navedenem obsegu spremenilo kot izhaja iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami 2 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Uradni list RS, št. 62/2010 s spremembami 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami 4 Zakon o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 19/2015 s spremembami 5 Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/2010 s spremembami 6 Uradni list RS, št. 66/2016