Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi če sodni cenilec ni vabil udeležencev tega postopka na ogled te nepremičnine, jim s tem ni bila kršena pravica do sodelovanja oziroma do izjave v postopku. Pomembno je, da je sodišče vsem udeležencem postopka vročilo cenitveno poročilo, na katerega so imeli možnost dajanja pripomb, poleg tega pa jim je dana tudi možnost, da na naroku postavljajo cenilcu vprašanja v zvezi s cenitvijo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odmerilo sodnemu cenilcu gradbene stroke MZ nagrado in stroške za opravljeno delo (cenitveno poročilo z dne 18.10.2010) v bruto znesku 276,00 EUR, od katerega se obračuna in plača še 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 16,56 EUR. S tem sklepom je sodišče še pozvalo predlagatelja, da plača manjkajoči predujem v znesku 155,18 EUR.
Zoper navedeni sklep se pritožuje prvi nasprotni udeleženec, ki vlaga pritožbo v okviru pripravljalne vloge sodišču z dne 5.11.2010. V vlogi podaja pripombe na cenitev sodnega cenilca, poleg tega pa podaja pritožbo zoper navedeni sklep o odmeri nagrade, pri čemer uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodni cenilec opravil cenitev parc. št. 1059/1 k.o. J in sicer del nepremičnine v izmeri 1.861 m2. Po potrdilu o namenski rabi zemljišča Občine Šmartno pri Litiji z dne 12.6.2009 spada ta del zemljišča v kmetijsko zemljišče. Sodni cenilec je kljub temu ta del nepremičnine ocenil kot nezazidano stavbno zemljišče. Sodni cenilec v zvezi s svojo cenitvijo ni opravil študije spisa in gradiva v njem, ni opravil ogleda nepremičnine, ni izdelal ustrezne strokovne cenitve in ni povabil nobenega udeleženca tega postopka na ogled nepremičnin. Cenitveno poročilo z dne 18.10.2010 je zato brez vrednosti, zato sodnemu cenilcu ne pripada nobena nagrada, prav tako pa ni upravičen do povračila stroškov. Cenilec naj svojo cenitev popravi in dopolni ter utemelji kot izvedenec na naroku.
Pritožba ni utemeljena.
Prvo sodišče je s sklepom z dne 6.10.2010 naložilo sodnemu cenilcu gradbene stroke MZ cenitev parc. št. 1059/1 k.o. J, v delu, ki ni zajeta z njegovo cenitvijo z dne 2.4.2009. Iz tega sklepa je razvidno, da je prvotni sodni izvedenec VB ugotovil, da parc. št. 1059/1 k.o. J. v celoti spada v območje stavbnih zemljišč, zaradi česar je predlagal, da nepremičnino oceni cenilec gradbene stroke. Iz sklepa je razvidno, da je prvo sodišče temu predlogu sledilo.
Sodni cenilec je izdelal cenitveno poročilo z dne 18.10.2010, v katerem je ocenil še preostali del nepremičnine parc. št. 1059/1 k.o. J in sicer v izmeri 1.861 m2, to pa kot nezazidano stavbno zemljišče, v skladu z napotki prvega sodišča. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodni cenilec opravil študij spisa in ogled nepremičnine, nato pa izdelal cenitveno poročilo, kot mu je naložilo prvo sodišče. Za cenitev nepremičnine kot stavbno zemljišče je imel sodni cenilec podlago tudi v potrdilu Občine Šmartno pri Litiji z dne 10.3.2011 o namenski rabi zemljišča, iz katerega je razvidno, da se parc. št. 1059/1 k.o. J v celoti nahaja v območju stavbnih zemljišč. Tudi če sodni cenilec ni vabil udeležencev tega postopka na ogled te nepremičnine, jim s tem ni bila kršena pravica do sodelovanja oziroma do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pomembno je, da je sodišče vsem udeležencem postopka vročilo cenitveno poročilo, na katerega so imeli možnost dajanja pripomb, poleg tega pa jim je dana tudi možnost, da na naroku postavljajo cenilcu vprašanja v zvezi s cenitvijo.
Ker je sodni cenilec opravil svoje izvedensko delo (izdelal naloženo cenitev), je upravičen do nagrade za delo in do povračila stroškov (249. člen ZPP). Pritožba odmerjene nagrade s stroški po višini ne izpodbija. Izpodbijani sklep je glede na povedano pravilen.
Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).