Jedro

Sodišče prve stopnje nima pravne podlage, da odloči o obračunu izvršitelja uradoma, ne da bi upnik takšno postopanje v določenem osem dnevnem roku zahteval od sodišča. Prav tako pa ni imelo podlage za preizkus izvršiteljevega obračuna za delo in stroškov v IV. odst. 38. čl. ZIZ, ki določa če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške izvršitelju s sedežem na območju Okrajnega sodišča v S. K. M. K. za opravo izvršiteljskih storitev po obračunu z dne 10.2.2005 v višini 36.000,00 SIT in po obračunu z dne 2.3.2005 v višini 11.220,00 SIT.

Sklep sodišča prve stopnje s pravočasno vloženo pritožbo izpodbija izvršitelj in v obrazložitvi navaja, da je po uspešno opravljenem rubežu dne 18.2.2005 razpisal prvo javno dražbo premičnin. Niti z upnikove, niti z dolžničine strani ni bilo pripomb na razpisano dražbo, zato je le to opravil, vendar na prvi javni dražbi ni bilo ponudnika za zarubljeni predmet 10 m3 rezanega lesa, ocenjenega na 150.000,00 SIT. O poteku dražbe je sestavil poročilo in obračunal stroške ter poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov poslal upniku Okrožnemu sodišču v Ljubljani priporočeno po pošti dne 2.3.2005, ki ga je ta prejel dne 3.3.2005. Upnik zoper obračunane stroške ni podal zahteve, da o obračunu odloči sodišče, zato je ta obračun postal dokončen 12.3.2005. Poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in dokončen obračun plačila za delo in stroškov je predal sodišču 16.3.2005. Sodišče pa je nato dne 10.5.2005 izdalo sklep, v katerem je sklenilo, da se mu po obračunu z dne 2.3.2005 odmerijo stroški v višini 11.220,00 SIT, kar pomeni znižanje dokončnega obračuna. Prav tako je predlagal, da se mu stroški, priglašeni v obračunu z dne 10.2.2005 v celoti priznajo. Sodišče prve stopnje je z izdajo sklepa poseglo v dokončni obračun, ki je hkrati izvršilni naslov in s tem kršilo določilo 38. in 38./c čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), zato predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, kjer je to znižalo priglašene stroške izvršitelja, saj je z izdajo takšnega sklepa poseglo v dokončni obračun izvršitelja.

Pritožba je utemeljena.

Upnik Okrožno sodišče v Ljubljani je na podlagi pravnomočne sodbe opr.št. Ks 373/2001 z dne 21.1.2004 po kateri je dolžnica dolžna plačati povprečnino v znesku 80.000,00 SIT predlagal izvršbo na plačo, dobroimetje dolžnice pri organizaciji za plačilni promet in na premičnine dolžnice. Izvršitelj je opravil posamezna izvršilna dejanja (rubež in dražbo) pri izvršbi na premičnine ter izdal poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun za delo in stroškov dne 10.2.2005 in 2.3.2005. Oba obračuna je poslal upniku ter sta mu bila vročena dne 14.2.2005 in 3.3.2005. Po dokončnosti obeh obračunov je izvršitelj sodišču prve stopnje izdal račun za plačilo dela in stroškov po dokončnih obračunih.

Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno odločalo po določbi II. odst. 38.c čl. ZIZ, ko je po vpogledu v spis ugotovilo, da izvršitelj ni upravičen do plačila za delo in stroškov v zahtevanem znesku. Sodišče prve stopnje nima pravne podlage, da odloči o obračunu izvršitelja uradoma, ne da bi upnik takšno postopanje v določenem osem dnevnem roku zahteval od sodišča. Sodišče prve stopnje pa tudi ni imelo podlage za preizkus izvršiteljevega obračuna za delo in stroškov v IV. odst. 38. čl. ZIZ, ki določa če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.

Namen citirane določbe je zgolj v pospešitvi "uradnih izvršb", ko organu, ki je izdal izvršilni naslov ni potrebno vnaprej plačati stroškov, takšna dikcija pa izhaja tudi iz načela enotnosti proračuna. Vendar to ne pomeni, da je lahko upnik povsem pasiven, ker bo nekdo drug (sodišče) izvajalo njegove procesne pravice. Ker upnik na obračun izvršitelja ni reagiral, torej se je z njim strinjal, velja ta za dokončnega in je izvršilni naslov. Namen IV. odst. 38. čl. ZIZ je, da te stroške sedaj plača sodišče, ki je dovolilo izvršbo. Če se slednje z izdanim računom ne strinja, tega samo v tej izvršilni zadevi ne more izpodbijati, ampak v drugem postopku med njim izvršiteljem. Izvršitelj je ravnal povsem pravilno, ko je po dokončnosti obračuna izdal račun in ga naslovil na osebo, ki je po zakonu dolžna plačati njegovo storitev.

Na temelju citiranih zakonskih določil sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da po uradni dolžnosti posega v račun izvršitelja, s katerim je zahteval plačilo le tistega, za kar je obračun že postal dokončen, zato je sodišče druge stopnje pritožbi izvršitelja ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (366. in 3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15.čl. ZIZ).

Kar pa bo sodišče prve stopnje plačalo izvršitelju na račun stroškov tega izvršilnega postopka pa ima pravico terjati od dolžnika na podlagi IV. odst. 38. čl. ZIZ.