Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je določbo 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 tolmačilo na način, da se za nastop zavarovalnega primera in s tem zavarovalnega kritja tudi v primeru smrti zavarovanca zaradi prometne nesreče kot pogoj zahteva, da je le-ta posledica v prometni nesreči zadobljenih telesnih poškodb, pravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (točka I izreka) zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo denarne odškodnine za utrpljene duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (vsak od tožnikov je zahteval 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) ter na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi stroškov pogreba pokojnega (4.920,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Tožnikom je naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov v višini 20,00 EUR (točka II izreka).

Iz vseh pritožbenih razlogov so se zoper omenjeno sodbo pravočasno pritožili tožniki, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da jo spremeni ter izda vmesno sodbo, potem pa zadevo vrne v sojenje sodišču prve stopnje glede višine tožbenega zahtevka. V pritožbi navajajo, da je pravna in dejanska podlaga njihovega tožbenega zahtevka sklenjeno AO-plus zavarovanje pri toženki po polici št. 40578500, katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-PLUS-07, v zvezi s čimer je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče bi moralo uporabiti zgolj zadnji stavek 1. člena zadevnih splošnih pogojev, ki se glasi: „V primeru smrti zavarovanca zaradi prometne nesreče zavarovalnica povrne njegovim svojcem škodo zaradi smrti.“. Sodišče je tako zmotno uporabilo druge določbe splošnih pogojev AO-PLUS-07, ki se nanašajo na primere, ko je zavarovanec, ki je utrpel poškodbe, živ ter jih potem sam samostojno uveljavlja. Zadevni primer pa je bistveno drugačen, saj je ob prometni nesreči zavarovanec umrl, zaradi česar pride kot materialno pravo v poštev le tisti del splošnih pogojev, ki se nanaša na takšen primer. Bistveno in odločilno je, da je zavarovanec umrl na kraju prometne nesreče (neposredno po prometni nesreči) in da je umrl zaradi te prometne nesreče. Po prometni nesreči je namreč začutil močno slabino. Ta okoliščina kaže na to, da je slabina nastopila kot posledica prometne nesreče in da je za posledicami le-te tudi umrl. Med prometno nesrečo in smrtjo zavarovanca je podana vzročna zveza, saj je imel slednji vstavljene by-passe, zaradi česar je bil še toliko bolj občutljiv na poškodbe, udarce, stresne položaje in razburjenje, kar vse je v prometni nesreči tudi utrpel. Prometna nesreča je povzročila pri zavarovancu stanje, da je po njej umrl. Iz mnenja osebnega zdravnika zavarovanca izhaja, da je bil pred nezgodo srčno stabilen ter da je bila „prometna nezgoda... usodni dejavnik, ki je sprožil verižno dogajanje bolezenskih dogodkov ki so pripeljali do njegove smrti...“. Tudi iz izvida histološkega laboratorija SB Novo mesto izhaja, da je smrt povzročil „... sam dogodek – stres ob prometni nesreči in to ob posebnem stanju organizma.“. Prav tako iz izvedenskega mnenja v postopku postavljenega izvedenca izhaja, da je stres „Najverjetneje... pripomogel k nastopu smrti,...“ ter da je bil zavarovanec hud srčni bolnik. Zaradi navedenega je v konkretnem primeru podano zavarovalno kritje, kot je opredeljeno v splošnih pogojih AO-PLUS-07. Zadevne splošne pogoje pa je potrebno razlagati v korist tiste stranke, ki jih ni pripravila, še zlasti pa kakršne koli nejasnosti in dvoumnosti ne smejo iti na škodo tožnikov.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožniki svoj tožbeni zahtevek utemeljujejo na podlagi zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po zavarovalni pogodbi - VIP polica avtomobilskih zavarovanj št. 40578500, katere sestavni del so tudi Splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-PLUS-07. Že iz namena tega zavarovanja (ki izhaja iz samega njegovega poimenovanje) jasno izhaja, da gre za zavarovanje za primer telesnih poškodb, ki bi jih zavarovanec utrpel v prometni nesreči kot voznik zavarovanega motornega vozila, pri čemer bo nastanek teh telesnih poškodb tudi pogoj za nastop zavarovalnega primera in posledično zavarovalnega kritja. V tej zvezi je vso pritožbeno navajanje tožnikov, da je sodišče prve stopnje, ker je splošne pogoje zavarovanja tolmačilo na način, da je nastanek telesne poškodbe zavarovanca pogoj za nastop zavarovalnega kritja, zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljeno. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tolmačenje spornega 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 s strani tožnikov na način, da se v primeru smrti zavarovanca zaradi prometne nesreče ne zahteva, da bi zavarovanec v tej prometni nesreči utrpel telesne poškodbe, očitno napačno. Pritožniki drugi stavek sporne določbe 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 tolmačijo oz. razlagajo iztrgano iz konteksta in zanemarijo namen (smisel) te oblike zavarovanja kot specifične oblike avtomobilskega zavarovanja. Pri razlagi posameznih določb Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 je potrebno vselej izhajati ravno iz narave oziroma namena zavarovanja, in sicer da gre za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, ki bi jih utrpel v prometni nesreči. Zato je sodišče prve stopnje pri odločanju v predmetni pravdni zadevi (s tem ko je določbo 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja AO-PLUS-07 tolmačilo na način, da se za nastop zavarovalnega primera in s tem zavarovalnega kritja tudi v primeru smrti zavarovanca zaradi prometne nesreče kot pogoj zahteva, da je le-ta posledica v prometni nesreči zadobljenih telesnih poškodb) pravilno uporabilo materialno pravo. Iz istega razloga so pritožbene navedbe, da naj bi zavarovanec umrl neposredno po in zaradi predmetne prometne nesreče, zaradi česar naj bi bila podana vzročna zveza med prometno nesrečo in smrtjo zavarovanca, za končno odločitev nebistvene. Bistveno je, da je lahko prvostopenjsko sodišče na podlagi ugotovitev iz izvida histološkega laboratorija SB Novo mesto in izvedenskega mnenja izvedenca prof. E., utemeljeno zaključilo, da zavarovanec v prometni nesreči ni utrpel telesnih poškodb (tega zaključka pa pritožbene navedbe niti ne izpodbijajo). Glede pritožbenih navedb, da je potrebno Splošne pogoje zavarovanja AO-PLUS-07 kot nejasne razlagati v korist tožnikov, pa gre poudariti, da so splošni pogoji kot taki jasni in določni oziroma ne vsebujejo dvoumnosti (kot to neutemeljeno zatrjujejo pritožniki).

6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).