Jedro

Ima pa dolžnik pravni interes za pritožbo v delu prvostopenjskega sklepa, v katerem je razveljavilo sklep o izvršbi le v dovolitvenem delu, ne pa v celoti. Iz obrazloženega ugovora dolžnika jasno izhaja, da prereka obstoj terjatve, torej tudi naložitveni del sklepa o izvršbi, zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevajoč obrazložen ugovor, po drugem odstavku 62. člena ZIZ razveljaviti celoten sklep o izvršbi in ne le dovolitveni del.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da izrek glasi:

"Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 59660/2025 z dne 18.8.2025 se razveljavi".

II.V ostalem se pritožba zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje zavrže.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 59660/2025 z dne 18.8.2025 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba (I. točka izreka) in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru (II. točka izreka).

2.V pravočasni pritožbi zoper odločitev iz I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje dolžnik očita kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ s tem, ker mu ni bila dana možnost, da se izjasni o odgovoru na ugovor upnika. Ta sicer v ZIZ ni predviden, vendar je dolžnik mnenja, da če je bilo upniku omogočeno, da poda dodatne navedbe in dokaze, bi sodišče moralo dovoliti, da se dolžnik izjasni o njih. V nadaljevanju ugovarja zahtevku za plačilo domnevne terjatve in uveljavlja pobotni ugovor. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in dolžniku dodeli dodatni rok za izjasnitev o odgovoru na ugovor. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrženje pritožbe kot nedovoljene, podrejeno predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Opozori, da je izpodbijana odločitev v korist dolžniku, zato vložitev pritožbe predstavlja eklatanten primer zlorabe pravice do pritožbe. Ne razume njenega namena in mu ni jasno, s čim naj bi bila kršena pravica dolžniku do kontradiktornosti, če pa je na podlagi ugovora sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku odločalo pravdno sodišče. Prav tako predmet tega postopka ni pobotni ugovor, ki ga dolžnik do sedaj ni omenjal in uveljavljal. V nadaljevanju utemeljuje terjatev zoper dolžnika. Priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena, delno je nedovoljena.

5.Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo upnikovemu predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ugodeno, je ugovor (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Ob pogoju, da dolžnikov ugovor izpolnjuje formalne predpostavke in je obrazložen (drugi odstavek 61. člena ZIZ), sodišče razveljavi sklep o izvršbi ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). To pomeni, da mora po prejemu ugovora dolžnika prvostopenjsko sodišče postopati po določbah 61. in 62. člena ZIZ. Citirani določbi predpisujeta možne odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine: v primeru obrazloženega ugovora sklep o izvršbi razveljavi in se postopek nadaljuje v pravdnem postopku, in sicer kot pri ugovoru zoper plačilni nalog; v primeru neobrazloženega ugovora le-tega zavrne. Drugačne odločitve ZIZ ne omogoča.

6.V obravnavani zadevi je dolžnik zoper izdani sklep o izvršbi po oceni sodišča prve stopnje vložil obrazložen ugovor (drugi odstavek 53. člena v zvezi z drugim odstavkom 61. člena ZIZ). V takem primeru sodišče postopa po določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ: sklep o izvršbi razveljavi in nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej ravna kot v pravdnem postopku. To je glede na določila ZIZ edina možna posledica dolžnikovega obrazloženega ugovora. Upnikov predlog za izvršbo se bo v konkretni zadevi obravnaval kot tožba v pravdnem postopku. O utemeljenosti tožbenega zahtevka se bo tako odločalo šele v pravdnem postopku. V takem izvedenem pravdnem postopku se bo odločalo tudi o ugovoru dolžnika in navedbah upnika v odgovoru na ugovor. Dolžnik bo imel možnost na te navedbe odgovoriti oziroma se do njih opredeliti tekom pravdnega postopka, v katerem se bo ugotavljala utemeljenost upnikovega zahtevka in bo sodišče presojalo navedbe in dokaze o obstoju in višini terjatve. Dolžnikova pravica do izjave glede na sprejeto odločitev, ki je njemu v korist, saj ugodnejše po določbah 61. in 62. člena ZIZ ne more doseči, da se bo o zahtevku upnika odločalo v pravdnem postopku, v katerem se bo lahko izjasnil do vseh navedb iz odgovora na ugovor, ni bila kršena.

7.Kot stranki sami pravilno ugotavljata, odgovora na ugovor ZIZ sploh ne predvideva. Napačno postopanje sodišča pa iz zgoraj pojasnjenih razlogov na pravico dolžnika do izjave ni vplivalo in mu ni onemogočalo varstva njegovih pravic.

8.Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi za dolžnika (zaenkrat) ne pomeni neugodne odločbe, saj v tej fazi ugodnejše odločbe sploh ne more pričakovati in doseči. Dolžnik za vložitev pritožbe zoper odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in nadaljevanju postopka v pravdi nima pravnega interesa (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).