Jedro

Fiduciarni lastnik je poln lastnik, ima le obligacijskopravno zavezo vrniti stvar ob izpolnitvi razveznega pogoja. Zaradi pogodbene obveze mora fiduciar sopogodbeniku (fiduciantu) omogočiti, da uresniči svoja upravičenja glede poslovnega deleža, pri čemer se je sodna praksa že izrekla, da to velja le, če so izpolnjeni posebni pogoji, to je pogodbeni ali pa tudi zakonski pogoji. Med njimi so tudi pravila 10.a člena ZGD-1 o tem, kdo ne more postati družbenik.

Ne glede na fiduciarno naravo dogovorov z v sodni register vpisanimi imetniki 100 % poslovnega deleža, so ti veljavno formalno pravno pridobili lastninsko pravico na poslovnem deležu, kar velja tudi za predlagatelja. Morebitna obligacijska zaveza imetnika 100 % poslovnega deleža dolžnika za povratno prodajo poslovnega deleža pritožniku ali tretji osebi, ki jo on določi, še ne pomeni, da predlagatelj v trenutku vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni stvarnopravni lastnik poslovnega deleža.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Družbenik A. A. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog družbenika A. A. začelo stečajni postopek nad dolžnikom in imenovalo upravitelja. Ker družba ni imela poslovodstva, je skladno s tretjim odstavkom 38. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in prve alineje 5. točke 231. člena ZFPPIPP predlog za začetek stečaja vložil družbenik družbe z omejeno odgovornostjo. Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek nad dolžnikom na podlagi domneve insolventnosti po prvem odstavku 234. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 234. člena ZFPPIPP.

2.Zoper sklep se je pritožil B. A., ki zatrjuje, da je ves čas fiduciarni lastnik dolžnika.

3.Na pritožbo je odgovoril družbenik A. A. (predlagatelj stečajnega postopka).

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Procesno legitimacijo vložiti pritožbo ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Med sklepe izdane v predhodnem postopku spadajo vsi sklepi v zvezi z obravnavo predloga za začetek postopka, torej tudi sklep o začetku stečajnega postopka. Procesno legitimacijo za pritožbo proti takemu sklepu v predhodnem postopku, kamor sodi tudi izpodbijani sklep, imajo tisti, ki imajo položaj stranke v predhodnem postopku. V predhodnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj in 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka posebej določa 234. člen ZFIPPIPP.

6.V konkretnem primeru je predlog za začetek stečajnega postopka skladno z določbo 38. in prve alineje 5. točke 231. člena ZFPPIPP vložil družbenik družbe, ki ni imela poslovodstva. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi domneve insolventnosti po prvem odstavku 234. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom istega člena. Ta določa, da se prvi odstavek tega člena (po katerem v primeru, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen) smiselno uporablja tudi za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži družbenik družbe z omejeno odgovornostjo pod pogoji iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona. Ti so bili v konkretnem primeru izpolnjeni, saj pritožnik ne izpodbija, da družba ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni imela poslovodstva. V tem primeru lahko po petem odstavku 234. člena ZFPPIPP domnevno insolventnost izpodbija tudi vsak družbenik družbe.

7.Pritožnik v pritožbi navaja, da je ves čas fiduciarni lastnik dolžnika. Za fiduciarni posel je značilno, da določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in jo pozneje vrniti oziroma prenesti na tretjo osebo.

1

Da je šlo za takšen fiduciarni posel potrjujejo navedbe pritožnika, da se je odločil za lastništvo družbe v obliki fiducije, vsled česar je imel z v sodni register vpisanimi de iure lastniki sklenjen dogovor, da mora de iure lastnik na vpoklic pritožnika prenesti 100 % poslovni delež na pritožnika ali na tretjo osebo, ki jo on določi. Na tej podlagi je prvotni imetnik 100 % poslovnega deleža C. C. po navodilu pritožnika septembra 2011 prenesel 100 % poslovni delež družbe na pritožnikovega sina (predlagatelja). Pritožnik je tudi predlagatelja večkrat pozval k prenosu poslovnega deleža nanj, česar pa ta ni spoštoval. Zato je pritožnik dne 21. 10. 2024 vložil zoper predlagatelja tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na poslovnem deležu, s katero primarno zahteva, da predlagatelj s pritožnikom sklene pogodbo o prenosu poslovnega deleža nanj (podredno pa ugotovitev, da je 100 % lastnik poslovnega deleža in mora predlagatelj izstaviti temu ustrezno listino za vpis v sodni register).

8.Vendar pritožba ne upošteva, da je fiduciarni lastnik poln lastnik, ima le obligacijskopravno zavezo vrniti stvar ob izpolnitvi razveznega pogoja.

2

Zaradi takšne pogodbene obveze mora fiduciar sopogodbeniku (fiduciantu) omogočiti, da uresniči svoja upravičenja glede poslovnega deleža, pri čemer se je sodna praksa že izrekla, da to velja le, če so izpolnjeni posebni pogoji, to je pogodbeni ali pa tudi zakonski pogoji. Med njimi so tudi pravila 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določajo, kdo ne more postati družbenik.

9.Ne glede na fiduciarno naravo dogovorov z v sodni register vpisanimi imetniki 100 % poslovnega deleža, ki jih zatrjuje pritožba, so ti veljavno formalno pravno pridobili lastninsko pravico na poslovnem deležu, kar velja tudi za predlagatelja A. A. Morebitna obligacijska zaveza imetnika 100 % poslovnega deleža dolžnika za povratno prodajo poslovnega deleža pritožniku ali tretji osebi, ki jo on določi, še ne pomeni, da predlagatelj A. A. v trenutku vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni stvarnopravni lastnik poslovnega deleža. Kot je že pojasnila sodna praksa, gre pri fiduciarnem poslu za kombinacijo stvarnopravnih in obligacijskopravnih učinkov: stvarnopravni učinek je prenos lastninske pravice od fiducianta na fiduciarja; obligacijskopravni učinek pa je dolžnost fiduciarja, da prenese pravico nazaj na fiducianta ob izpolnjenih pogojih, ki so določeni v fiduciarnem poslu ali zakonu. Fiduciarna lastnina namreč ni nič drugačna od lastnine, ki jo sicer pridobi kupec s prodajno pogodbo. Fiduciar je popolni lastnik stvari tako v razmerju do tretjih oseb, kot tudi v razmerju do fiducianta. Obligacijskopravni dogovor med fiduciantom in fiduciarjem ne spremeni bistva lastninske pravice, ki jo ima fiduciar nad stvarjo. Splošno načelo našega stvarnega prava je numerus clausus stvarnih pravic. Po tem načelu ni mogoče ustvariti atipičnih stvarnih pravic. Zato so tudi fiduciarji pravi stvarnopravni lastniki.

3

Sodišče prve stopnje je tako pravilno obravnavalo predlog A. A. kot predlog (edinega) družbenika družbe za začetek stečajnega postopka. Pritožnik do vložitve tega predloga in tudi do izdaje izpodbijanega sklepa ni dosegel sklenitve pogodbe, s katero bi A. A. prenesel imetništvo 100 % poslovnega deleža v družbi na pritožnika. Zgolj vložena tožba na sklenitev pogodbe nima stvarno pravnih učinkov in tega tudi ne zagotavljata izdani začasni odredbi v postopku P 287/2024 Okrožnega sodišča v Celju, na prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža A. A. v družbi dolžnika (sklep z dne 28. 10. 2024) in na omejitev pooblastil direktorici dolžnika D. D. za zastopanje družbe tako, da je upravičena zastopati družbo samo skupaj z upnikom B. A. (sklep z dne 11. 2. 2025).

10.Sodišče prve stopnje je tako pravilno obravnavalo predlog A. A. kot predlog (edinega) družbenika družbe za začetek stečajnega postopka. Pritožnik do vložitve tega predloga in tudi do izdaje izpodbijanega sklepa ni dosegel sklenitve pogodbe, s katero bi A. A. prenesel imetništvo 100 % poslovnega deleža v družbi na pritožnika. Zgolj vložena tožba na sklenitev pogodbe nima stvarno pravnih učinkov in tega tudi ne zagotavljata izdani začasni odredbi v postopku P 287/2024 Okrožnega sodišča v Celju, na prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža A. A. v družbi dolžnika (sklep z dne 28. 10. 2024) in na omejitev pooblastil direktorici dolžnika D. D. za zastopanje družbe tako, da je upravičena zastopati družbo samo skupaj z upnikom B. A. (sklep z dne 11. 2. 2025).

11.Vpis imetnika poslovnega deleža v sodni register je sicer deklaratoren.

4

Skladno s prvim odstavkom 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Vrhovno sodišča Republike je v sklepu III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021 pojasnilo, da je ta ureditev namenjena predvsem pravilnemu uresničevanju dolžnosti iz 509. člena ZGD-1, pri čemer je njen smisel v zagotavljanju ažurnega stanja registrskih vpisov ter v preprečevanju tega, da bi pridobitelji poslovnih deležev odlašali z vpisom imetništva svojega poslovnega deleža v sodni register. Ni pa ta ureditev namenjena temu, da bi se družba lahko sklicevala na legitimacijski učinek vpisa v sodni register v situacijah, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v register, a je do odsvojitve prišlo in je bila družba seznanjena s tako materialnopravno spremembo. V konkretnem primeru pa po navedbah pritožnika do (povratnega) prenosa ni prišlo, zato ne gre za enako situacijo kot v omenjeni zadevi Vrhovnega sodišča. Pritožnik namreč v pritožbi sam navaja, da ima s predlagateljem kot trenutnim de iure lastnikom 100 % poslovnega deleža dolžnika sklenjen dogovor o prenosu poslovnega deleža na vpoklic, ki pa ga predlagatelj ne spoštuje. Vložena tožba ravno tako nepomeni, da je pravni posel prenosa 100 % poslovnega deleža na pritožnika sklenjen. Pritožnik s tožbo šele zahteva od predlagatelja sklenitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža, pri čemer ne zatrjuje, da bi o njegovem tožbenem zahtevku sodišče že odločalo.

12.Pritožnik ima tako po presoji pritožbenega sodišča zgolj terjatev v razmerju do A. A., v taki vlogi pa ne more preprečiti stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je začet na podlagi domneve insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, niti s trditvami, da je A. A. vložil predlog za začetek stečajnega postopka z namenom izigrati pravne posledice začasne odredbe o skupnem poslovodstvu.

5

V tej fazi postopka, ko je že izdan sklep o začetku stečajnega postopka, tudi ni več mogoča odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, kar neutemeljeno predlaga pritožnik. Končno pa je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na ustavne pravice do zasebne lastnine in učinkovitega sodnega varstva (23., 33. in 67. člen Ustave Republike Slovenije). Pritožnik je po lastnih navedbah sklenil dogovor o fiduciarnem lastništvu poslovnega deleža in s tem sam prevzel tveganja, ki jih prinaša dejstvo, da je imetnik poslovnega deleža v gospodarski družbi nekdo drug. Pritožnika očitno ni motilo, da je njegov poslovni model nasprotoval temeljnim pravilom statusnega gospodarskega prava o vpisu družbenikov in poslovodij družbe z omejeno odgovornostjo v sodni register (in s tem povezanimi načeli obveznosti vpisa, javnosti vpisa in zaupanja v podatke sodnega registra), zato se tudi ne more sklicevati na načelo sorazmernosti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo stanje, ki izhaja iz javno objavljenih podatkov sodnega registra in predloga A. A. za začetek stečajnega postopka ni zavrglo, kot se neutemeljeno zavzema pritožnik. Čim je temu tako, pa pritožnika ni mogoče šteti kot družbenika, saj ima družba samo en poslovni delež, katerega imetnik je po podatkih sodnega registra izključno družbenik A. A.

13.Na procesno legitimacijo za vložitev pritožbe tudi ne vplivajo pritožbene navedbe, da je z začetkom stečaja izničen pravni interes pritožnika v pravdnem postopku, v katerem uveljavlja svoje lastništvo 100 % poslovnega deleža družbe. Stečaj družbe res pomeni njeno prenehanje (četrta alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1), prenehanje družbe pa pomeni tudi, da prenehajo poslovni deleži. Vendar ima družbenik družbe v stečaju terjatev za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase, ki se z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (drugi odstavek 373. člena ZFPPIPP).

6

Stečajni postopek pa tudi ne vpliva na morebitno pritožnikovo pravico zahtevati povrnitev škode od družbenika A. A.

14.Upoštevajoč navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik nima statusa družbenika družbe. Zato je njegovo pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15.Predlagatelj nosi sam stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k njeni rešitvi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1

Tako sodba VSL I Cpg 1059/2009 z dne 8. 6. 2010.

2

Prim. M. Juhart, M. Tratnik in R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 524, ki se sklicuje tudi na članek Jurija Štempiharja, Prenos nepremičnin in terjatev v zavarovanje, Slovenski pravnik številka 34/1936 stran 56-57.

3

Tako sodba VSL I Cpg 1059/2009 z dne 8. 6. 2010.

4

Tako sklep VSRS III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021, sklep VSRS II Ips 640/2005 z dne 21.9. 2006, sodba VSK Cpg 32/2025 z dne 24. 4. 2025 in Ustavno sodišče v 57. točki obrazložitve odločbe U-I-135/00 z dne 09. 10. 2002.

5

Prim. sklep VSL Cst 49/2024 z dne 14. 3. 2024.

6

Prim. Odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-151/24-14 z dne 20. 3.2025, 10. točka obrazložitve. Po sklepu VSRS III Ips 3/2022 z dne 21. 10. 2021 poslovni delež družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo sicer (še) ne preneha.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 38, 38/3, 126, 126/1, 231, 231-5, 231-5(1), 234, 234/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.