Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba X Ips 67/2008

ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.67.2008 Upravni oddelek

denacionalizacija dovoljena revizija upravičenec cerkvene pravne osebe pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Vrhovno sodišče
10. julij 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po 14. členu ZDen ima položaj denacionalizacijskega upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja lahko le tisti cerkveni pravni subjekt, ki je bil ob podržavljenju lastnik premoženja in je ob uveljavitvi ZDen dne 7.12.1991 deloval na območju Republike Slovenije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in št. 26/07– sklep US) zavrnilo tožbo in potrdilo izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 17.11.2003. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote Piran z dne 9.5.2001, v delu, v katerem je prvostopni organ zavrnil tožničin zahtevek za denacionalizacijo podržavljenega dela zgradb na prc. št. 1949 in 1950 k.o. , bivši samostan in samostanska kapela v ..., ter do 4/15 stavbnega zemljišča parc. št. 1949 in 1950 k.o. ...

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je sporno vprašanje, ali je tožnica denacionalizacijska upravičenka za vrnitev premoženja, ki je bilo podržavljeno A. Navaja, da je pri razlagi 14. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 76/98 - odl. US, 66/00, 11/01 - odl. US, 54/02 - odl. US in 18/05 – odl. US) izhajalo iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-25/92 z dne 4.3.1993. Upoštevajoč, da je treba enako obravnavati fizične in pravne osebe kakor tudi pravne osebe, ni sledilo stališču, ki ga je vrhovno sodišče sprejelo v zadevah I Up 1298/2002 in I Up 1470/2004, da je pravica do vrnitve premoženja cerkvam, verskim skupnostim, njihovim ustanovam in redom vezana le na pogoj njihovega delovanja na območju RS ob uveljavitvi ZDen, ne pa tudi na pogoj, da bi ti subjekti morali imeti v času, ko je bilo njihovo premoženje podržavljeno, sedež na ozemlju RS. Z razlaščeno pravno osebo ni mišljen red na sploh, temveč tista pravna oseba znotraj reda, ki je bila obravnavna kot pravni subjekt po domačem pravu in dejanski nosilec lastninske pravice (po zemljiškoknjižnih listinah). Navaja, da je bilo kot nesporno ugotovljeno, da tožnica ni razlaščenka za premoženje, ki je predmet tega postopka, temveč je bil z odločbo Krajevne agrarne komisije .... z dne 2.2.1947 in z odločbo o nacionalizaciji z dne 20. 4. 1960 razlaščen B. samostan iz ... Glede na navedeno je brez učinka sklicevanje na tretji odstavek 15. člena ZDen v zvezi s pravnim nasledstvom po razlaščencu. Tožnica je namreč dolžna poleg pravnega nasledstva izkazati tudi, ali je njen pravni prednik – razlaščenec denacionalizacijski upravičenec po določbah ZDen. V nasprotnem primeru tudi izkazano pravno nasledstvo ne more pripeljati do vrnitve podržavljenega premoženja.

Revidentka glede dovoljenosti revizije navaja, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje pravnega nasledstva ter da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, ker gre za nepremično premoženje velike vrednosti in edinstvene lokacije. Revizijo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so vse cerkve, druge verske skupnosti, njihove ustanove oziroma redovi, ki ob uveljavitvi zakona delujejo na območju RS, aktivno registrirane v postopku denacionalizacije. Trdi, da je denacionalizacijski upravičenec B. red. Njegova notranja organizacija je avtonomna in jo ureja cerkveno pravo. Meni, da je sporna le razlaga 14. člena ZDen. Navaja, da je sodišče odločilo drugače, kot vrhovno sodišče v zadevah I Up 1298/2002 in I Up 1470/2004, ter da je samo postavilo dodaten pogoj, da bi morali ti subjekti v času, ko je bilo premoženje podržavljeno, imeti sedež na območju RS. Sodišče naj bi prezrlo Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (Uradni list RS, št. 4/04 – MP), zlasti njegov 1. člen. Navaja, da je znano, da je tožnik v skladu z benediktinskim redom imel popolno samostojnost v okviru samostana A. Ta samostojnost naj bi ob razpadu SFRJ bila izkazana kot nesporno pravno nasledstvo vseh pravic in obveznosti v okviru nove države, kar naj bi potrjevala tudi izjava B. reda in .... Navaja, da sodišče svojo razlago utemeljuje na stališču, da se status pravne osebe ugotavlja v času podržavljenja. Meni, da je tako stališče v nasprotju z dosedanjo sodno prakso.

Tožena stranka in stranka z interesom Občina ... na revizijo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev. V obravnavani zadevi je po presoji vrhovnega sodišča podan razlog iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pravno vprašanje, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev, se nanaša na pojem upravičenca iz 14. člena ZDen, kar po vsebini zadeve pomeni odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), na katero pa sicer vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da obravnavano premoženje ni bilo podržavljeno revidentu, temveč drugi pravni osebi, tj. B samostanu v ...., je po presoji vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da revident ni upravičenec do denacionalizacije po 14. členu ZDen.

Ni utemeljen revizijski ugovor, da je v obravnavani zadevi na podlagi določbe 14. člena ZDen za upravičenca treba šteti cerkveni red, konkretno B. red, kateremu pripadata tako revident kot prejšnji lastnik. Revident se v zvezi tem ugovorom sklicuje na odločitvi vrhovnega sodišča v zadevah, opr. št. I Up 194/2003 z dne 12. 1. 2005 in opr. št. I Up 1298/2002 z dne 17. 2. 2005, v katerih je sodišče kot denacionalizacijskega upravičenca štelo cerkveni red. Vrhovno sodišče pa je o vprašanju, koga je po 14. členu ZDen mogoče šteti kot denacionalizacijskega upravičenca, odločalo tudi v zadevah, opr. I Up 657/2000 z dne 12.4.2001 in I Up 864/2003 z dne 19. 1. 2006. V navedenih zadevah se je postavilo na stališče, da je denacionalizacijski upravičenec lahko le lastnik premoženja v času podržavljenja, če izpolnjuje tudi druge pogoje, predpisane z ZDen.

Po 14. členu ZDen gre pravica do vrnitve premoženja cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, ki ob uveljavitvi tega zakona delujejo na območju Republike Slovenije. Po presoji vrhovnega sodišča krog denacionalizacijskih upravičencev po 14. členu ZDen ni omejen le na tam naštete subjekte, temveč je upravičenec glede na okoliščine posameznega primera lahko vsak pravni subjekt, ki je sicer hkrati sestavni del cerkve in drugih verskih skupnosti, njihovih ustanov oziroma redov. Takšna razlaga določbe 14. člena ZDen je skladna z namenom, ki ga zasleduje zakon. Namen ZDen je poprava krivic, storjenih s posegom države v lastninsko pravico. Nosilec lastninske pravice pa je pravni subjekt, torej posamezna fizična ali pravna oseba. Iz 2. člena ZDen izhaja, da je denacionalizacija po tem zakonu vrnitev podržavljenega premoženja. Glede na navedeno ima po presoji vrhovnega sodišča po 14. členu ZDen položaj denacionalizacijskega upravičenca pri vračanju podržavljenega premoženja lahko le tisti cerkveni pravni subjekt, ki je bil ob podržavljenju lastnik premoženja in ki je ob uveljavitvi ZDen dne 7. 12. 1991 deloval na območju Republike Slovenije. Takšno stališče pa je skladno s stališčem, ki ga je vrhovno sodišče sprejelo v prej navedenih zadevah, opr. I Up 657/2000 z dne 12.4.2001 in I Up 864/2003 z dne 19. 1. 2006. Da gre lahko položaj upravičenca tudi pri subjektih iz 14. člena ZDen le tisti cerkveni pravni osebi, ki ji je bilo premoženje dejansko podržavljeno (ki je bila torej v času podržavljenja zemljiškoknjižna lastnica, in se je nanjo glasil tudi akt o podržavljenju), izhaja že iz splošnih pravil o pravnih subjektih kot nosilcih pravic in obveznosti. Okoliščina, da so cerkev, njene ustanove oziroma redovi avtonomni glede svoje notranje organizacije, na kar se sklicuje tudi revizija, ne vpliva na drugačno presojo sodišča. Za presojo pravne subjektivitete in s tem povezano sposobnost biti nosilec lastninskopravnih in drugih premoženjskih upravičenj se uporablja pravni red Republike Slovenije, skladno s katerim imajo status pravne osebe tudi posamezni sestavni deli cerkvenih redov. Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v RS (ZPPVS, Uradni list RS, št. 15/76, 42/86 in 22/91-I), ki je veljal ob uveljavitvi ZDen, je v prvem odstavku 7. člena omogočil pridobitev statusa pravne osebe civilnega prava tudi ustreznim notranjim sestavnim delom verskih skupnosti oziroma njihovim organom, torej upoštevaje upravno razdelitev katoliške cerkve in njenih redov tudi notranjim sestavnim delom. Enak sklep izhaja iz tretjega odstavka 6. člena sedaj veljavnega Zakona o verski svobodi (ZVS, Uradni list RS, št. 14/07). Lastnost pravne osebe pa posameznim sestavnim delom cerkve daje tudi cerkveno avtonomno pravo. Glede cerkvenih redovnih skupnosti in njihovih sestavnih delov iz kanona 634. ZCP (ki je začel veljati 27. 11. 1983) izhaja, da so tako redovne ustanove kakor tudi province in hiše pravne osebe po samem pravu ter da so sposobne pridobivati, imeti, upravljati in odtujevati premoženje, razen če se ta sposobnost v konstitucijah izključuje. Tudi po določbi kanona 1256 ZCP ima lastninsko pravico na premoženju pod vrhovno oblastjo rimskega papeža pravna oseba, ki si je premoženje zakonito pridobila. Iz navedenega tako izhaja, da ima po pravnem redu Republike Slovenije in po cerkvenem avtonomnem pravu poleg cerkvenega reda tudi posamezni njegovi sestavni del lastnost pravne osebe, kot pravne osebe pa so ti tudi nosilci lastninskih upravičenj. Takšna razlaga položaja in pravic cerkvenih pravnih oseb pa ni v nasprotju s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (BHSPV, Uradni list RS – MP, št. 4), zlasti pa tudi ne s 1. členom, na katerega se sklicuje revident. Navedeno stališče v celoti potrjuje tudi pravni položaj revidenta, ki pripada B. redu in ima hkrati sam status pravne osebe.

Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je treba v obravnavanem primeru izpolnjevanje pogojev za denacionalizacijsko upravičenje presojati glede na razlaščeni pravni subjekt, ne pa glede na cerkveni red, kateremu glede na notranjo organizacijo pripada razlaščeni pravni subjekt. Ker je torej cerkveni red lahko upravičenec le za vrnitev tistega premoženja, ki je bilo v času podržavljenja njegova last, glede na dejansko stanje, ugotovljeno v dosedanjem postopku, ni utemeljen revidentov ugovor, da je v obravnavani zadevi kot upravičenca treba šteti B. red.

Glede na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, da samostan v ...., ki mu je bilo obravnavano premoženje podržavljeno, še obstoji ter da ob uveljavitvi ZDen ni deloval na območju Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni utemeljeno revidentovo sklicevanje na pravno nasledstvo po samostanu v .... po tretjem odstavku 15. člena ZDen. Vrhovno sodišče je že v zadevah, II Up 40/99 z dne 1. 3. 2001 in U 1660/95 z dne 17. 11. 1999, sprejelo stališče, da ni mogoče uveljavljati pravnega nasledstva po podržavljencu, ki ne izpolnjuje pogojev za denacionalizacijsko upravičenje iz 14. člena ZDen, to je delovanje na območju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen. Pravni naslednik namreč lahko pravice v denacionalizacijskem postopku izvaja le iz upravičenj tistega, ki mu je bilo premoženje podržavljeno. Če pa podržavljenec nima položaja upravičenca do denacionalizacije, tudi njegov pravni naslednik po njem ne more uveljavljati denacionalizacijskega upravičenja (razen po 11. in 12. členu ZDen, ki pa veljata le za fizične osebe).

Revident v obravnavani zadevi ne more uspeti z izpodbijanjem stališča sodišča prve stopnje, da se za upravičenca po 14. členu ZDen lahko šteje le tista cerkvena pravna oseba, ki je poleg ostalih pogojev v času podržavljenja imela sedež na ozemlju Republike Slovenije. Navedeno stališče sodišča prve stopnje namreč ne vpliva na odločitev v obravnavani zadevi, saj je bila revidentova zahteva pravilno zavrnjena že zato, ker prejšnji lastnik podržavljenega premoženja ne izpolnjuje pogojev iz 14. člena ZDen (delovanje na območju Republike Slovenije ob uveljavitvi ZDen). Ker izpodbijano stališče ne vpliva na drugačno odločitev v obravnavani zadevi, vrhovno sodišče ni presojalo s tem povezanih revizijskih ugovorov.

Revizijske navedbe o revidentovih povezavah z B. samostanom iz ... ter o popolni samostojnosti v okviru samostana iz ... se po presoji vrhovnega sodišča nanašajo na izpodbijanje pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, kar je na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 nedovoljen revizijski ugovor, ki ga vrhovno sodišče zato tudi ni presojalo.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče obravnavano revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia