9. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marte Jelačin in Ladislava Lesarja, obeh iz Ljubljane, na seji dne 9. septembra 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno skladnosti 23. člena Ustave z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 44., 46. in 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) ter tretjega odstavka 8. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01, 67/02 in 71/04) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnika navajata, da niti Ustava niti Zakon o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ne urejata pravnih posledic v primeru, ko Ustavno sodišče zaradi kršitve ustavnih pravic razveljavi izpodbijane sodne odločbe. Določba 60. člena ZUstS naj bi bila pomanjkljiva, ker ureja le pravne posledice odprave izpodbijanih odločb. Zgolj ugotovitev, da so bile v postopku kršene pritožnikove ustavne pravice naj ne bi pomenila odprave škodljivih posledic in ponovno odločanje pred istim sodiščem naj pritožniku ne bi zagotavljalo, da mu v ponovnem postopku ne bodo spet kršene njegove ustavne pravice.

Po mnenju pobudnikov bi zakonodajalec moral urediti postopek ugotavljanja odgovornosti za kršitev ustavnih pravic in predpisati sankcije za hujše kršitve "sodniške dolžnosti." Tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) naj bi bil zaradi trajnosti sodniških mandatov brezpredmeten in naj zato ne bi zagotavljal varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih.

Zakonodajalec bi moral tudi določiti rok za odločanje sodišč v primeru, ko Ustavno sodišče razveljavi izpodbijane sodne odločbe in pošlje zadevo v novo sojenje. Nadalje navajata, da je popolnoma neučinkovito tudi ustavno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave.

Menita, da navedene pomanjkljivosti pomenijo, da ustavno in zakonsko varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava, zlasti s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Pobudnika sta vložila tudi dve dopolnitvi pobude, v katerih navajata, na kakšen način bi moral zakonodajalec urediti izvrševanje ustavnih odločb.

2.Pobudnik Ladislav Lesar svoj pravni interes za vložitev pobude utemeljuje z dejstvom, da je Ustavno sodišče z odločbo št. Up-39/95 z dne 16. 1. 1997 (OdlUS VI, 71) razveljavilo izpodbijane odločbe zaradi tega, ker mu je bila v postopku kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, in vrnilo zadevo v novo sojenje istemu sodišču. Dne 27. 8. 2003 je v isti zadevi ponovno vložil ustavno pritožbo, ki se vodi pod št. Up-574/03 in še ni rešena.

3.Pobudnica Marta Jelačin svoj pravni interes za vložitev pobude utemeljuje z dejstvom, da ji Višje sodišče v Ljubljani s sklepom št. I D 358/98 z dne 17. 6. 1998 ni priznalo dedne pravice po pokojni oporočni dedinji, ker ni pravilno uporabilo 78. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - ZDen). Dedna pravica naj bi ji bila priznana šele na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I- 138/99 z dne 18. 1. 2001 (Uradni list RS, št. 11/01 in OdlUS X, 1). Pobudnica meni, da se je zaradi napačne odločitve sodišča zapuščinski postopek zavlekel kar za pet let in da za nepravilno odločitev sodišča, ki ji je povzročila materialno škodo, ne bo nihče odgovarjal.

B.

4.Na podlagi druge alineje prvega odstavka 160. člena Ustave Ustavno sodišče ni pristojno, da odloča o skladnosti Ustave z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava. Ustavno sodišče lahko presoja le skladnost zakonov in drugih predpisov z Ustavo ter v postopku ratifikacije skladnost mednarodne pogodbe z Ustavo. Zato je pobudo za začetek postopka za oceno skladnosti 23. člena Ustave z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6.Pobudnika izpodbijata 44. in 46. člen ZUstS, vendar ne izkažeta , da bi izpodbijani določbi posegali v njun pravni položaj. Navedeni določbi urejata pravne posledice odločitev Ustavnega sodišča v postopkih za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil in se ne glede na 49. člen ZUstS ne uporabljata v postopku z ustavno pritožbo, v katerem se presoja, ali je bila s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena človekova pravica in temeljna svoboščina (šesta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave in prvi odstavek 50. člena ZUstS). Zato je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb zavrglo.

7.ZUstS ureja odločanje Ustavnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo v določbah 59. in 60. člena. Na podlagi 6. člena ZUstS Ustavno sodišče glede vprašanj, ki jih ne ureja ZUstS, smiselno uporablja tudi določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči, npr. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.- ZPP) v pravdnih zadevah.

Pobudnika izpodbijata 60. člen ZUstS, ker menita, da bi ta določba morala urejati tudi postopek Ustavnega sodišča v primeru razveljavitve izpodbijanih sodnih odločb oziroma menita, da bi ZUstS moral dovoljevati le odpravo izpodbijanih odločb, če so bile z njimi kršene ustavne pravice. Pobudnika predlagata drugačno ureditev, ker se ne strinjata z veljavno ureditvijo. Svoje mnenje opirata na nezadovoljstvo s postopki, v katerih sta bila udeležena kot prizadeti stranki. Pri tem pa z ničimer ne izkažeta, kako bi ugoditev njuni pobudi izboljšala njun pravni položaj. Iz dopisa z dne 30. 9. 2003 je razvidno, da je pobudničin zapuščinski postopek pravnomočno končan. Tako pobudnica že iz tega razloga nima neposrednega pravnega interesa za izpodbijanje navedene določbe. Tudi dejstvo, da teče postopek pred Ustavnim sodiščem na podlagi pobudnikove ustavne pritožbe (št. Up-574/03), ne more utemeljevati njegovega neposrednega pravnega interesa za izpodbijanje domnevne pravne praznine, ki naj bi jo uredil zakonodajalec na podlagi morebitne ugotovitve Ustavnega sodišča o neustavnosti izpodbijane določbe. Pobudnika le na splošno navajata, da izpodbijana določba ni v skladu z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega in podajata predloge, na kakšen način naj bi zakonodajalec uredil ustavno in zakonsko varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pobudnika ne izkazujeta, da veljavna ureditev posega v njun pravni položaj oziroma da bi se njun pravni položaj izboljšal v primeru morebitne ugotovitve neustavnosti veljavne ureditve. Prav tako pobudnika ne izkazujeta neposrednega pravnega interesa za izpodbijanje tretjega odstavka 8. člena ZSS. Interes, ki se izraža v splošni skrbi, da predpisi ne bi bili "brezpredmetni", za vložitev pobude ne zadošča, saj gre za splošen in ne za konkreten interes. Ustavno sodišče nima zakonodajne oblasti in ni pristojno za sprejem in odločanje o predlogih za spremembo in dopolnitev predpisov, ki jih dajeta pobudnika v svoji pobudi in njenih dopolnitvah. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić