Jedro

Vračilo zneska, ki je že v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavljalo (skupno) premoženje tožnika in ki ne bi vplivalo na samo dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo po presoji sodišča v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, saj je šlo le za spremembo oblike premoženja tožnika iz nedenarne v denarno obliko.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 616/2023-19 z dne 27. 1. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.O stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju tožena stranka) je s sklepom opr. št. Bpp 616/2023-19 z dne 27. 1. 2025 sklenil, da je tožnik dolžan Republiki Sloveniji povrniti 1.094,51 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (I. točka izreka). Navedeni znesek je dolžan vrniti v roku 30 dni od prejema tega sklepa, do takrat brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, naveden v II. točki izreka sklepa.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 616/2023 z dne 9. 5. 2023 upravičen do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem zoper A. A., do izdaje odločbe sodišča prve stopnje o zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje v okviru navedenega postopka ter v pridružitvenem postopku mediacije. Za izvedbo brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik B. B., kateremu je bila s sklepom opr. št. Bpp 616/2023 z dne 26. 2. 2024 plačana nagrada v višini 2.189,02 EUR.

3.V zadevi opr. št. N 75/2023 Okrajnega sodišča v Mariboru (pravilno: na Ptuju, op. sodišča), torej v postopku, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, je bila 31. 1. 2024 sklenjena sodna poravnava, s katero je bilo dogovorjeno, da je nasprotna udeleženka A. A. dolžna tožniku plačati 8.000,00 EUR do 31. 12. 2024, do takrat brezobrestno, po preteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po vpogledu v izpis transakcijskega računa tožnika je tožena stranka ugotovila, da je tožnik 6. 6. 2024 prejel iz naslova sklenjene sodne poravnave dogovorjenih 8.000,00 EUR.

4.Glede na določilo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je tožnik zaradi pridobljenega premoženja dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki so bili odmerjeni in izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči odvetniku B. B., pri čemer je tožena stranka upoštevala, da je zaradi sklenjene sodne poravnave v skladu s petim odstavkom 48. člena ZBPP tožnik dolžan povrniti zgolj polovico stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v višini 1.094,51 EUR.

5.Tožena stranka je še pojasnila, da je bil med tožnikom in nasprotno udeleženko po prenehanju izvenzakonske zveze sporen že sam obseg skupnega premoženja, glede na to, da pred začetkom postopka, za katerega je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, slednji ni bil vpisan kot solastnik premoženja, katerega delitev je predlagal. Čeprav v primeru zunajzakonske skupnosti nastane skupno premoženje izvirno, pravno formalno tožnik z njim ni mogel razpolagati. Vsled navedenega je tožnik po presoji tožene stranke pridobil premoženje v smislu 48. člena ZBPP, ki ga prej ni imel, v zvezi s čimer se tožena stranka sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS II U 117/2023 z dne 16. 6. 2023.

6.Zoper navedeni sklep tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je bilo s sklenitvijo sodne poravnave med strankama zgolj razdeljeno skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev in tako s samo razdelitvijo, v okviru katere je tožnik prejel 8.000,00 EUR, ni pridobil nobenih prihodkov. Med nepravdnim postopkom je namreč s svojo nekdanjo zunajzakonsko partnerko sklenil sporazum o načinu delitve skupnega premoženja, ki je bil vnesen v sodno poravnavo, s katero je bilo dogovorjeno, da mu nekdanja zunajzakonska partnerka iz naslova skupnega premoženja njegov delež na tem premoženju, ki ga je pridobil v času trajanja zunajzakonske skupnosti, izplača v obliki denarne vrednosti 8.000,00 EUR. Denarno izplačilo, ki predstavlja med strankama dogovorjen način delitve njunega skupnega premoženja, tako po svoji naravi ne predstavlja novega premoženja, ki bi ga tožnik pridobil v smislu 48. člena ZBPP in ki bi ga organ za BPP lahko upošteval pri povračilu sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči, saj gre le za spremembo oblike premoženja tožnika iz nedenarne v denarno obliko.

7.Tožnik tako predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, podredno pa, da naj sklep razveljavi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno sojenje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

8.Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis Bpp 616/2023, odgovora na tožbo pa ni podala.

9.Tožba je utemeljena.

10.Med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo Bpp 616/2023 z dne 9. 5. 2023 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem zoper A. A., do izdaje odločbe sodišča prve stopnje o zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje v okviru navedenega postopka ter v pridružitvenem postopku mediacije. Prav tako ni sporno, da je tožnik pred Okrajnim sodiščem na Ptuju vložil predlog za delitev premoženja, ki je bil obravnavan v okviru nepravdnega postopka, vodenega pod opr. št. N 75/2023. Tekom postopka je tožnik nato sklenil sodno poravnavo, na podlagi katere se mu je nekdanja zunajzakonska partnerka (nasprotna udeleženka) zavezala na račun delitve skupnega premoženja plačati znesek 8.000,00 EUR.

11.Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo petega odstavka 48. člena ZBPP, skladno s katero je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti polovico stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, kar ne velja le v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, če je upravičenec na podlagi poravnave dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.

12.Po citirani zakonski določbi obstaja dolžnost vračila sredstev brezplačne pravne pomoči le v primeru pridobitve premoženja, to je v primeru, ko je ugotovljeno, da je upravičenec na podlagi poravnave pridobil premoženje, ki ga pred tem (to je pred sklenitvijo sodne poravnave) ni imel (t. i. novo premoženje), kar pomeni, da si je s pomočjo brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejel in ki je krila tudi stroške zastopanja odvetnika pri sklepanju poravnave pred sodiščem, izboljšal svoj premoženjski položaj.

13.Naslovno sodišče je v sodbah II U 544/2019-6 z dne 22. 1. 2020 in II U 331/2022-9 z dne 7. 12. 2022 že zavzelo stališče, da denarno izplačilo, ki predstavlja med strankama dogovorjen način delitve njunega skupnega premoženja, po svoji naravi ne predstavlja novega premoženja, ki bi ga tožnik pridobil šele na podlagi sklenjene poravnave v smislu petega odstavka 48. člena ZBPP, in ki bi ga organ za BPP lahko upošteval pri povračilu sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči, saj gre le za spremembo oblike premoženja tožnika, in sicer iz nedenarne v denarno obliko.

14.Po presoji sodišča pa bi morala tožena stranka za ugotovitev, ali je tožnikovo premoženje večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, tudi presoditi, ali bi bil tožnik upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči, v kolikor bi tožena stranka pri odločanju o njegovi prošnji upoštevala njegov delež na skupnem premoženju (s katerim tožnik sicer resda v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogel razpolagati in ga posledično tožena stranka tudi ni mogla upoštevati). Skladno s 14. členom ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) se namreč pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upošteva premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, prav tako se skladno z 18. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ne upošteva tudi nekatero drugo premoženje. Vračilo zneska, ki je že v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavljalo (skupno) premoženje tožnika in ki ne bi vplivalo na samo dodelitev brezplačne pravne pomoči, bi bilo zato po presoji sodišča v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, saj je šlo le za spremembo oblike premoženja tožnika iz nedenarne v denarno obliko.

15.Glede sklicevanja tožene stranke na sodbo naslovnega sodišča II U 117/2023-8 z dne 16. 6. 2023 sodišče še pojasnjuje, da v predmetni zadevi ne gre za identično situacijo, saj je bila v obravnavanem primeru tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za nepravdni postopek (sporen je bil namreč le obseg oziroma način delitve skupnega premoženja), medtem ko je v zadevi II U 117/2023 šlo za pravdni postopek.

16.Sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo in posledično nepopolno ugotovila dejansko stanje. Sodišče je zato tožbi v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na stališče sodišča, zavzeto v tej sodbi (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

17.Sodišče še pojasnjuje, da ni sledilo predlogu tožnika, naj odloči v sporu polne jurisdikcije in sámo odloči o stvari tako, da izpodbijani sklep odpravi. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti. Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi niso izkazani.

18.V predmetni zadevi je bila tožniku z odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 35/2025 z dne 17. 4. 2025 dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom, ko bodo le-ti odmerjeni.

19.Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

-------------------------------

1Prim. sodba Upravnega sodišča RS II U 331/2022-9 z dne 7. 12. 2022.

2V letu 2023 je ta znesek znašal 22.336,32 EUR (48 x 465,34 EUR) , v letu 2024 pa 23.274,24 EUR (48 x 484,88 EUR).

3Skladno s 1. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS v zvezi s 5. členom ZSVarPre se v premoženje osebe npr. ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višine 120.000 eurov.

4Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP).

5Prim. sodba Upravnega sodišča RS I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.

Zveza: