Jedro

Organ za BPP je pri odločanju o upravičenosti do povračila stroškov in nagrade odvetniku samostojen. Zato ni utemeljeno sklicevanje odvetnika na sodno poravnavo, s katero je bil upravičencu do BPP priznan višji znesek sodnih stroškov.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se tožnici (odvetnici) po pravnomočnosti sklepa povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 160,65 EUR. V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 22. 4. 2009 predložila napotnico in stroškovnik v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči (BPP), ki je je bila deležna prosilka A.A. v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I P 1265/2008. Odvetnica je v skladu z veljavno odvetniško tarifo (OT) upravičena do povrnitve stroškov v skupnem znesku 160,65 EUR in sicer: 100 točk za tožbo dne 16. 12. 2008, 200 točk za sklenitev poravnave na naroku dne 8. 4. 2009 in 50 točk za urnino, skupaj tako 350 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke na dan odmere (0,4590 EUR) znaša 160,65 EUR. Stroški se izplačajo iz proračunskih sredstev BPP RS pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

Tožnica v tožbi izpodbija odločitev upravnega organa, ki ni v skladu s predloženim stroškovnikom. Organu za BPP je namreč za opravljene odvetniške storitve priglasila stroške v znesku 206,55 EUR in sicer: 100 točk za sestavo tožbe z dne 16. 12. 2008, 100 točk za zastopanje na naroku dne 8. 4. 2009, 200 točk za sklenitev poravnave na (istem) naroku dne 8. 4. 2009 in 50 točk za urnino, skupaj torej 450 točk, kar znaša 206,55 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, katere tarifne postavke sodišče odvetnici ni priznalo oz. do katerih stroškov odvetnica po mnenju Organa za BPP ni upravičena. Izpolnjeni napotnici je priložila tudi izdatek poravnave št. I P 1265/2008 z dne 8. 4. 2009, iz katerega je razvidno, da je priglašene stroške v višini 206,55 EUR že pravnomočno odmerilo Okrožno sodišče v Mariboru v navedenem pravdnem postopku. Izdatek navedene poravnave, s katerim je Okrožno sodišče v Mariboru tožnici odmerilo pravdne stroške v višini 206,55 EUR, je postal pravnomočen dne 8. 4. 2009. Institut pravnomočnosti pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe (Res iudicata pro veritate accipitur, res iudicata ius facit inter partes). Ker velja pravnomočna odločitev sodišča, ki je odločilo o stroških pravdnega postopka, tako za stranke kot sodišče, tudi Organ za BPP v upravni zadevi ne more odločati o stroških, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Upravni organ tudi ne pojasni oz. obrazloži razlogov, zaradi katerih ni priznal vseh priglašenih stroškov. Kljub temu, da je postavljen zahtevek nizek (100 točk), ima pravni interes za odločitev sodišča zato, da pride do jasnega pravnega stališča glede odmere pravdnih stroškov različnih organov v isti zadevi. Zato predlaga, da sodišče dopusti in izvede predložene dokaze in razsodi, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnici kot odvetnici po pravnomočnosti sklepa povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 206,55 EUR, tožena stranka pa je dolžna tožnici plačati tudi stroške postopka v 15. dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odmera višine stroškov in nagrade odvetniku za nudenje BPP oz. pravno vprašanje, ali je organ za BPP pri odmeri teh stroškov vezan na odločitev sodišča o stroških postopka v zadevi, v zvezi s katero je bila nudena BPP. V zvezi s tem pravnim vprašanjem je tukajšnje sodišče že presodilo, da je Organ za BPP v postopku odločanja do upravičenosti do povračila stroškov in nagrade za zastopanje izvajalcu BPP samostojen in da je zato neutemeljeno sklicevanje na odločitev o stroških postopka v pravdni zadevi, v zvezi s katero je bila upravičencu nudena BPP (obrazložitev sodbe št. II U 96/2009-8 z dne 10. 2. 2010 in sodba št. II U 442/2009-16 z dne 5. 5. 2010).

Kaj zajema dodeljena BPP, je določeno v 11. členu ZBPP. V 30. členu ZBPP je (v zvezi z obravnavano problematiko) določeno, da je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči (6. odstavek). Kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, so nični (7. odstavek). Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na, ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (8. odstavek). Po 39. členu ZBPP mora napotnica (med drugim) vsebovati obliko in obseg odobrene BPP, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal s prilogami, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezni zneski, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti (4. odstavek 39. člena ZBPP). Na podlagi določb prvega in drugega odstavka 40. člena ZBPP pa je izvajalec BPP dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči vrniti strokovni službi za BPP in ji zaradi obračuna porabljenih stroškov priložiti stroškovnike za opravljena dejanja v izvirniku. Po 6. odstavku istega člena organ za BPP odloči o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom najkasneje v roku 15 dni od prejema popolne napotnice.

Navedeno po presoji sodišča pomeni, da organ na podlagi predložene dokumentacije samostojno s sklepom odloči o stroških nudene BPP, pri čemer je dolžan upoštevati samo potrebne stroške. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, pa odloči v skladu z odločbo o BPP, v kateri je natančna navedena oblika in obseg BPP in po skrbni presoji vseh okoliščin primera. Ker je torej Organ za BPP v postopku odločanja o upravičenosti do povračila stroškov in nagrade za zastopanje izvajalcu BPP samostojen, je tožničino sklicevanje v zvezi s tem, da ji organ za BPP ni priznal s sodno poravnavo dogovorjenih stroškov in nagrade, neutemeljeno.

Tožbeni ugovori, v smislu katerih je odmerjena nagrada tudi vsebinsko nepravilna oz. v nasprotju z OT, so pavšalni in neutemeljeni. Ker je iz dokumentacije v spisih razvidno, da Organ za BPP tožnici ni priznal priglašenih stroškov za zastopanje na naroku dne 8. 4. 2009, ampak ji je v zvezi z njeno udeležbo na tem naroku priznal (le) stroške za sklenitev poravnave v višini 200 točk, je neutemeljen tožbeni ugovor, v smislu katerega iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katerih (priglašenih) stroškov ji ni priznal. Čeprav se sodišče lahko strinja z ugovorom, da organ za BPP v obrazložitvi svojega sklepa tega (da ni kumulativno priznal stroškov za udeležbo na naroku -100 točk in stroškov za sklenitev poravnave - 200 točk) ni ustrezno obrazložil, pa ta postopkovna pomanjkljivost na odločitev ni vplivala (2. točka 1. odstavka 27. člena ZUS-1), saj je ta odločitev po presoji sodišča vsebinsko pravilna.

Vsebinsko je torej v zadevi sporno pravno vprašanje glede uporabe Odvetniške tarife (OT, Ur. list RS, št. 67/03 s spremembami v zvezi z 41. členom ZOdvT- Zakon o odvetniški tarifi, Ur. list RS, št. 67/08 z dne 4. 7. 2008). Po tarifni št. 3 OT pripada odvetniku za sklenitev poravnave med pravdnim postopkom oz. na naroku (točka b) nagrada po tarifni številki 18, povečana za 100 % (v obravnavanem primeru gre za spor iz naslova zakonitega preživljanja), torej 200 točk. Po tarifni št. 20/1 OT pripada odvetniku za zastopanje stranke na naroku nagrada po tarifni št. 18, v obravnavanem primeru torej 100 točk. Organ za BPP je po presoji sodišča odločil pravilno, ko tožnici (odvetnici) obeh zneskov (po tarifni št. 3 za poravnavo in po tar. št. 20 za udeležbo na naroku) ni priznal kumulativno, ampak je priznal le 200 točk za sklenitev poravnave, ki v tem primeru zajema tudi samo udeležbo na naroku na katerem je bila poravnava sklenjena.

Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev Organa za BPP zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06).

K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnica v obravnavanem primeru v upravnem sporu ni uspela, zato je dolžna sama nositi svoje stroške postopka.