12. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-7362/03 z dne 16. 6. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Sežana št. P-2057/02 z dne 26. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

S pravnomočno odločbo je bil pritožnik kot odgovorna oseba poleg pravne osebe spoznan za odgovornega storitve prekrška iz prvega odstavka 15. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000 – ZPDZC) ter prekrška iz prve alineje prvega odstavka 22. člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list RS, št. 20/97 in nasl. – ZTI). Pritožniku je bila izrečena enotna kazen 400.000 tolarjev. Senat za prekrške je na pritožbo predlagatelja postopka pritožniku izrekel denarno kazen v znesku 500.000 tolarjev, sicer pa je njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

Pritožnik zatrjuje kršitev 22., 23. in 29. člena Ustave. Navaja, da mu kljub njegovi nedvoumno izraženi želji prvostopenjski organ ni omogočil, da bi podal svoj zagovor. Pritožniku in njegovemu zagovorniku naj ne bi bila dana možnost, da se seznanita in odgovorita na dejstva, ki jih je zoper izpodbijano odločbo navajal predlagatelj postopka o prekršku. Senat za prekrške pred odločitvijo o pritožbi ni slišal stališč obeh strank, kar po mnenju pritožnika predstavlja kršitev pravice do obrambe. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi razveljavi.

B.

Po prvem odstavku 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Zahteva po sodni odločbi vključuje tudi ustavni določbi o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave) in pravnih jamstvih v kazenskem postopku (29. člen Ustave). Določba 22. člena zagotavlja vsakomur enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem. Po 29. členu morajo biti vsakemu obdolžencu zagotovljene pravica do primernega časa in možnosti za pripravo svoje obrambe, pravica do sojenja v navzočnosti in do obrambe, pravica do zagotovitve izvajanja dokazov v njegovo korist in pravica, da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde.

Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.

Pritožnik ni izkazal, da mu ni bila dana možnost predlaganja dokazov v njegovo korist ali sodelovanja pri izvedbi kateregakoli dokaza. Iz izpodbijanih odločb izhaja, da je bil pritožnik večkrat vabljen na zaslišanje, hkrati z zagovornikom. Ker se vabilom ni odzval, je bila odrejena privedba na zaslišanje, o zaslišanju pa je bil obveščen tudi zagovornik. Zapisnik o zaslišanju je pritožnik podpisal brez pripomb, pri čemer ni želel podati zagovora niti v svojem imenu niti v imenu obdolžene pravne osebe. Navedel je, da se zagovarja z molkom, zagovornik svoje odsotnosti ni opravičil, pritožnik pa tudi ni zahteval, da se zagovarja le v prisotnosti zagovornika. Po oceni Ustavnega sodišča tudi dejstvo, da prvostopenjski organ ni sprejel naknadne zahteve pritožnika po ponovnem zaslišanju, ne more utemeljiti kršitve pravice do obrambe, saj je pritožnik imel možnost zagovora, vendar je ni izkoristil. Prav tako pritožnik ni izkazal, do katerih navedb v pritožbi predlagatelja postopka se ni mogel izjaviti. Zato očitno ne gre za kršitev pravice do obrambe in pravice do enakega varstva pravic.

V čem naj bi bila kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave, pritožnik ni izkazal, zato je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer