Jedro

Jasno je, da lahko razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe predlaga samo stranka postopka, v katerem je bila izdana odločba. Predlagatelja v tej pravdi nista bila udeležena, zato nista upravičena predlagati razveljavitve spornega potrdila. Neutemeljen je tudi njun pritožbeni očitek, da bi sodišče potrdilo moralo razveljaviti po uradni dolžnosti. Sodišče po drugem odstavku 42. člena ZIZ sicer lahko samo razveljavi takšno potrdilo. Če presodi, da za to ni pogojev, pa takšne presoje ni mogoče izpodbijati, ampak lahko tisti, ki meni, da je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe neutemeljeno, ob pogoju, da odločba posega v njegov pravni položaj, sam predlaga razveljavitev potrdila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljev za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, ki je bila v tej pravdi izdana 13. 6. 2013. 2. Predlagatelja v pritožbi predlagata, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni ter razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe. Navajata, da tožnica v drugi pravdi P 809/2016-III pri istem sodišču uveljavlja denarno terjatev zoper predlagatelja, ker zaradi izbrisa toženke v tej zadevi svoje terjatve ne more uveljaviti zoper njo. Vztrajata, da pravnomočnost sodbe ni nastopila. Vročitev sodbe tedanjemu toženkinemu pooblaščencu ni bila veljavna, ker pooblastilno razmerje zaradi učinkov izbrisa toženke iz sodnega registra ni več obstajalo. Kadar stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, se postopek prekine, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Predlagatelja imata pravni interes za svoj predlog, saj jima tožnica v drugi pravdi očita odškodninsko odgovornost, ker naj bi namerno povzročila toženkin izbris in se s tem znebila vseh dolgov družbe. Končno bi moralo sodišče o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti odločiti po uradni dolžnosti, neodvisno od predloga predlagateljev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti odločbe razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče, ki je potrdilo izdalo (drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ). Isto pravilo se po sodni praksi uporablja tudi za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti, saj je slednja nujni pogoj izvršljivosti, razen v primerih, ko pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je torej posebna vrsta pravnega sredstva. Za obliko in vsebino takšnega predloga veljajo ista pravila, ki so v 105. in 105. b členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predpisana za vse druge vloge v postopku. Predlagatelja te zahteve nista upoštevala, saj sta predlog vložila kar ustno na zapisnik, na glavni obravnavi v drugi pravdi pri istem sodišču (P 809/2016-III).

5. Sodišče prve stopnje, ki je sicer spregledalo formalno pomanjkljivost predloga, pa je vendarle upravičeno podvomilo o pravnem interesu predlagateljev za razveljavitev potrdila. Jasno je, da lahko razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe predlaga samo stranka postopka, v katerem je bila izdana odločba. Predlagatelja v tej pravdi nista bila udeležena. V pritožbi niti ne trdita, da sta pravna naslednika tožene stranke in da se subjektivne meje pravnomočnosti sodbe z dne 13. 6. 2013 morebiti raztezajo tudi nanju. Prav tako ne trdita, da ju tožnica na podlagi navedene sodbe terja za plačilo prisojene terjatve.

6. Predlagatelja po navedenem nista upravičena predlagati razveljavitve spornega potrdila. Neutemeljen pa je tudi njun pritožbeni očitek, da bi sodišče potrdilo moralo razveljaviti po uradni dolžnosti. Sodišče po drugem odstavku 42. člena ZIZ sicer lahko samo razveljavi takšno potrdilo. Če presodi, da za to ni pogojev, pa takšne presoje ni mogoče izpodbijati, ampak lahko tisti, ki meni, da je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe neutemeljeno, ob pogoju, da odločba posega v njegov pravni položaj, sam predlaga razveljavitev potrdila.

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani, ostale pritožbene trditve pa za odločitev o pritožbi niso bile relevantne. Tudi uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Predlagatelja sta s pritožbo propadla, zato nista upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa (prvi odstavek 165. člena ZPP).