Jedro

Predlagatelj ne razpolaga z izvirniki pogodb in aneksa, po prvem odstavku 234. člena ZZK-1 bi zato moral med drugim verjetno izkazati, da so bile te listine uničene oziroma zgubljene. Tega dejstva predlagatelj v predlogu ni ne zatrjeval in ne izkazal. Ugibanje o tem, kje bi izvirniki navedenih pogodb in aneksa lahko bili, je brez pomena. Gre namreč za dokazno breme predlagatelja, ki ga ta ni zmogel. Brez verjetnega izkaza tega dejstva se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne more začeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vknjižbo lastninske pravice pri vl. št. 610/13 k.o. X ter predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin – kupoprodajne pogodbe z dne 12.8.1968 in kupne pogodbe z dne 2.7.1980. Obenem je pri navedeni nepremičnini zaznamovalo zavrnitev vpisa.

Predlagatelj se je pravočasno pritožil brez opredeljenega pritožbenega predloga. Sklicuje se na bistvene kršitve določb postopka, zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je izpolnil vse predpisane pogoje za predlagano vknjižbo lastninske pravice. V nasprotnem primeru bi ga sodišče moralo pozvati k dopolnitvi predloga, saj gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti. Že s tem, da so bile predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine priložene le kopije pogodb, je verjetno izkazano, da so originalne listine izgubljene. Izpodbijani sklep je zato preuranjen in nasprotuje drugemu odstavku 235. člena ZZK-1, kjer je predpisano, kdaj se lahko predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zavrne. Sodišče je napačno ugotovilo, da naj bi bili originalni pogodbi v spisu Dn. št. 6410/2009 in da je iz drugih zemljiškoknjižnih plomb razvidno, da listini nista izgubljeni. V resnici predlagatelj ni nikoli zastavil svojega deleža stanovanja. Sicer pa s pritožbo dopolnjuje svoj predlog z navedbo, da so originalna prodajna pogodba z dne 12.8.1968, aneks k tej pogodbi z dne 5.8.1969 in prodajna pogodba z dne 2.7.1980 izgubljeni. Od sklenitve pogodb je preteklo že več kot 30 let. Predlagatelj domneva, da so se listine izgubile v postopku P 143/2005 pri Okrajnem sodišču v Kranju, kjer je predlagatelj izločal stanovanje zaradi stečaja zemljiškoknjižnega lastnika, v ta namen pa je moral predložiti originalne listine na vpogled stečajnemu upravitelju.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je o predlagani vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin in vknjižbi lastninske pravice odločilo v skladu z Zakonom o zemljiški knjigi (1) (ZZK-1). Z zavrnitvijo predloga ni kršilo predlagateljevih pravic v postopku. Napačno je namreč pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagatelja pozvati k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v predlogu. Ker so bile procesne predpostavke za odločanje izpolnjene, za takšen poziv k popravi ali dopolnitvi predloga ni bilo nobene potrebe in tudi ne pravne podlage, upoštevaje 146. člen ZZK-1. Kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa predlagatelj ni zadostil materialnim pogojem za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Predlagatelj ne razpolaga z izvirniki pogodb in aneksa, na katere se je skliceval v predlogu. Po prvem odstavku 234. člena ZZK-1 bi zato moral med drugim verjetno izkazati, da so bile te listine uničene oziroma zgubljene. Tega dejstva predlagatelj v predlogu ni ne zatrjeval in ne izkazal. Ugibanje o tem, kje bi izvirniki navedenih pogodb in aneksa lahko bili, je brez pomena. Gre namreč za dokazno breme predlagatelja, ki ga ta ni zmogel. Pritožbenega pojasnila, kdaj in kje naj bi se sporne listine izgubile, zaradi prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov, ki jo predpisuje prvi odstavek 160. člena ZZK-1, v pritožbenem postopku ni več mogoče upoštevati. Nesprejemljiva je tudi pritožbena teza, da že samo dejstvo, da so bile predlogu priložene zgolj kopije pogodb, izkazuje verjetnost, da so njihovi izvirniki izgubljeni. Predlagatelj je namreč s kopijami listin, ki jih je priložil svojemu predlogu, verjetno izkazal le, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, ne pa tudi dejstva, da so se te listine oziroma njihovi izvirniki uničili ali izgubili. Brez verjetnega izkaza tega dejstva se postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ne more začeti. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi četrtega odstavka 236. člena ZZK-1 utemeljeno zavrnilo takšen predlog pritožnika in obenem tudi njegov predlog za vknjižbo lastninske pravice.

Po navedenem ni nobenega dvoma o pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se opira izpodbijani sklep. Tudi materialno pravo je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno uporabljeno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

(1) Ur. l. RS, št. 58/2003, 45/2008 in 28/2009.